Bistveni razlog zaposlovanja upokojencev je pomanjkanje kadra na trgu dela

V naši zakonodaji obstaja kar nekaj načinov povsem legalnega dela upokojencev, ki ne vplivajo na prejemanje pokojnine. Sprememba se pojavi le pri plačilu dohodnine. Pogosto slišimo, da upokojenci želijo delati le zato, ker z nizkimi pokojninami težko shajajo. Pa je to res edini razlog?

Kje zaposlujejo upokojene ljudi?

“Najbolj bistven razlog za zaposlovanje upokojenih je vsekakor pomanjkanje kadra na trgu dela, predvsem pomanjkanje usposobljenega kadra,” pravi psihologinja Alenka Kraljič iz kadrovske agencije Trenkwalder. Sicer pa meni, da ima vnovično delo po upokojitvi za mnoge precej prednosti. S tem ohranjajo občutek kompetentnosti, pripadnosti kolektivu in stik z mlajšimi generacijami. Seveda dodaten zaslužek pomeni zanje tudi večjo finančno varnost, lažje pokrivajo nepričakovane stroške, lažje si omogočijo oziroma realizirajo določene želje, dodaja.

Kakšno pa je zanimanje v podjetjih za zaposlovanje upokojenih ljudi? Posameznike v pokoju najbolj zaposlujejo v tistih organizacijah in dejavnostih, kjer je potrebnih veliko specifičnega znanja, kompetenc in izkušenj. To je zdravstvo z zdravniki specialisti in medicinskimi sestrami, tudi socialno varstvo, dalje so to prodajalci, inštruktorji, mentorji v podjetjih, finančni, računovodski in pravni svetovalci ter osebe za upravljalske in nadzorne funkcije v upravljalskih odborih organizacij.

“Krajši delovni čas sicer narekuje sama zakonodaja na področju zaposlovanja upokojenih, kar po večini ocenjujem kot primerno z vidika zaščite zdravja in blagostanja delavca upokojenca. V nasprotnem primeru se mi zdi, da bi precej delodajalcev imelo najraje tudi upokojence zaposlene kar za polni delovni čas. Delo namreč poznajo in so manj nagnjeni k menjavanju služb,” pojasnjuje Kraljičeva.

Seniordela.si: Več iskalcev kot ponudbe

Sicer pa meni, da ne smemo pozabiti, da so to starejši ljudje, ki so načeloma svojo odgovornost do družbenega okolja že opravili. Težko je pričakovati, da bo nekdo še nadaljeval delo v težkih delovnih razmerah, na primer opravljal v starosti delo zunaj, ne glede na letni čas in vremenske razmere, nočno delo, izmensko delo, delo ob vikendih, fizično težko delo s stvarmi ali ljudmi, psihično naporno delo. Po drugi strani pa obstajajo poklici in ljudje, ki so opravljali ali pa še vedno opravljajo delo v eni izmeni, v primernih in udobnih delovnih pogojih ter so poleg tega tudi v dobri psihofizični kondiciji in si želijo obenem še naprej ustvarjati. Ne moremo torej tudi mimo tega individualnega vidika posameznika, njegove fizične kondicije, psihološke pripravljenosti in zelo raznolike motivacije za opravljanje dela. Mnogo je upokojenih posameznikov, ki so zdravi in aktivni ter želijo biti še naprej vključeni s svojim delovanjem v organizacije in delovna okolja. “Po mojem mnenju je to lepo in prav in naj se tak način spodbuja v družbi tudi v prihodnje. Večje težave in tveganja pa vidim v neredkih primerih, ko so ljudje po upokojitvi pravzaprav primorani opravljati dodatna dela zgolj za preživetje iz meseca v mesec, kjer so težke delovne razmere in nižja plačila za delo, ob zmanjšani psihofizični kondiciji upokojenca,” dodaja Kraljičeva.

Čeprav se trg dela sooča z velikim pomanjkanjem delovne sile, podjetja še vedno pogosto spregledajo upokojence kot morebiten vir kadrov, pa ugotavljajo pri portalu seniordela.si, kjer zaznavajo bistveno več želja upokojencev po delu, kot je razpoložljivih ponudb podjetij zanje. Registriranih imajo že približno 3000 upokojencev, to je aktivnih iskalcev dela, a ponudb delodajalcev je še vedno premalo, ugotavljajo. Neuravnoteženost je posledica več dejavnikov: od predsodkov delodajalcev do začasnega in občasnega zaposlovanja upokojencev, nepoznavanja pogodbenih možnosti zaposlovanja upokojencev do strahu pred administrativnimi zapleti.

To sicer ne velja za večja podjetja, ki imajo pogosto že vzpostavljene sisteme za vključevanje vsaj nekdanjih zaposlenih v delovne procese. Več zadržkov in strahu je pri manjših podjetjih, kjer na upokojence gledajo kot na starejše reveže, ki ne bi zmogli in ne znajo. Ponekod verjamejo, da je zaposlitev upokojenca za podjetje breme. Opažajo tudi veliko neznanja pri tem, kako računovodsko urediti razmerja z upokojenci.

Z letošnjim letom dovoljeno več in višje plačilo

Ena od dobrih možnosti za delo upokojencev je sklenitev pogodbe o opravljanju začasnega ali občasnega dela upokojencev. Z letošnjim letom se je zvišalo tako število delovnih ur, ki jih upokojenec lahko opravi mesečno, kot višina dovoljenega letnega zaslužka. Po novem je mogoče opraviti največ 85 ur dela v enem koledarskem mesecu, pri čemer se neizkoriščene ure ne morejo prenesti v nov koledarski mesec, lahko pa upravičenec teh 85 ur opravi pri več delodajalcih. Največ trikrat v koledarskem letu lahko upravičenec opravi tudi največ 125 ur začasnega ali občasnega dela v koledarskem mesecu, pri čemer seštevek ur ne sme preseči 1020 ur v koledarskem letu.

Od 1. marca pa se je zvišala tudi minimalna urna postavka za začasno in občasno delo upokojencev, in sicer na 8,52 evra bruto, najvišji letni dohodek upokojenca pa na 17.782,56 evra. Toliko torej lahko na leto ob prejemanju polne pokojnine dodatno zasluži upokojenec. A pozor, upravičenec, ki v posameznem koledarskem mesecu prekorači največje dovoljeno število ur dela ali v posameznem koledarskem letu pridobi višji dohodek od dovoljenega, je lahko kaznovan z globo od 250 do 500 evrov.

Zakon ne določa omejitev opravljanja začasnega in občasnega dela, kar zadeva vrsto dela, tako da se lahko na podlagi pogodbe o opravljanju začasnega ali občasnega dela opravljajo vse vrste dela. Za razliko od študentskega dela, kjer delo posredujejo študentski servisi, pri tej obliki dela ni posrednika, zato je način iskanja ter zagotavljanja dela oziroma delavca prepuščen izključno delodajalcem in upokojencem. Upokojenec v dogovoru z delodajalcem enostavno sklene pogodbo o opravljanju začasnega ali občasnega dela, v kateri mora biti med drugim navedeno tudi obdobje opravljanja dela in število ur, določena mora biti urna postavka za opravljeno delo ter predviden skupni znesek dohodka. Upokojenci za opravljanje tega dela ne potrebujejo posebne prijave ali registracije, denimo na zavodu za zaposlovanje ali na upravni enoti.

Sicer pa lahko upokojenci dodatno zaslužijo na več načinov. Poleg začasnega in občasnega dela imajo možnost ustanoviti s. p., a to pomeni, da se mora upokojenec za najmanj 10 ur prijaviti v zavarovanje in plačevati prispevke za socialno zavarovanje v tem deležu. Ko registrira s. p., mu Zpiz izda novo odločbo o pokojnini. Kot podjetniku mu zamrznejo 25 odstotkov pokojnine, preostali delež pa mu izplačujejo. Brez strahu, da bi mu Zpiz zamrznil pokojnino, pa lahko upokojeni dela po podjemni in avtorski pogodbi ter opravlja osebno dopolnilno delo. Vsak način ima svoje posebnosti. Predvsem pa je pomembno, da se upokojenci, preden začnejo pridobivati dodaten prihodek, pozanimajo na Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije (Zpiz), kakšne možnosti imajo glede na svojo odločbo o upokojitvi. Odgovor na vprašanje, kaj se komu najbolj splača, pa poiščejo s pomočjo preračunov ali pri finančnih in davčnih svetovalcih. •