Banka Slovenija zvišala napoved gospodarske rasti

Banka Slovenije je napoved letošnje gospodarske rasti zvišala na 2,5 odstotka, potem ko je decembra lani napovedala 2,2-odstotno rast. Napoved za prihodnje leto je prav tako zvišala za 0,3 odstotne točke na 2,6 odstotka. Inflacija se bo umirila bolj od prejšnje napovedi; letos naj bi dosegla 2,4 odstotka, nato naj bi se zvišala na tri odstotke.

 Foto: SašoŠvigelj
Foto: SašoŠvigelj

LJUBLJANA > Gospodarski obeti se izboljšujejo. “Pričakujemo, da se bo gospodarska rast v Sloveniji v nadaljevanju leta krepila. Ta bo v letu 2026 dosegla dolgoročno povprečje 2,8 odstotka,” je na današnji novinarski konferenci povedala viceguvernerka Banke Slovenije Tina Žumer. Ob tem je dodala, da bo rast ostala višja kot v evrskem območju, kjer bo po napovedih Evrosistema letos znašala 0,9 odstotka in se v naslednjih dveh letih okrepila na 1,4 oz. 1,6 odstotka.

Na gospodarsko aktivnost bo letos bo njenih besedah spodbudno vplivalo predvsem domače trošenje ob rasti realnih dohodkov in povišanih izdatkih države. V naslednjih dveh letih bo aktivnost dodatno spodbujena s strani tujega povpraševanja in s krepitvijo izvoza. Ob izboljšanih gospodarskih obetih se bo zaposlenost še naprej povečevala, brezposelnost pa ohranjala na zgodovinsko nizki ravni. To bo ohranjalo tudi visoko rast plač.

Po napovedih povprečna letna inflacija v evrskem območju letos 2,5 odstotka

Inflacija se bo po njenih besedah še naprej približevala srednjeročnemu cilju dveh odstotkov. “Glede na napovedi bo inflacija v Sloveniji letos znašala 2,4 odstotka, v 2025 bo začasno višja pri treh odstotkih, nato pa se bo spustila na 2,3 odstotka v letu 2026,” je povedala Žumer in navedla še, da bo zniževanje inflacije počasnejše in bolj neenakomerno kot v preteklih mesecih.

“Hitrejše približevanje inflaciji cenovni stabilnosti bosta zavirala še vedno okrepljena rast plač in iztek vladnih ukrepov za blaženje cen energentov,” je poudarila. Kljub temu pa bo vrzel do evrskega območja občutno manjša kot v preteklih dveh letih. Glede na napovedi Evrosistema bo povprečna letna inflacija v evrskem območju letos znašala 2,5 odstotka, v 2025 2,2 odstotka in v letu 2026 1,9 odstotka.

Višja zasebna potrošnja

Rast slovenskega gospodarstva bo po besedah direktorice analitsko-raziskovalnega centra Banke Slovenije Arjane Brezigar Masten hitrejša od rasti evrskega zato, ker Slovenija še vedno dohiteva najbolj razvita gospodarstva in ker je slovenski trg dela bolj robusten, pa tudi zaradi višjih plač in s tem večjega domačega povpraševanja ter nižje neto zadolženosti gospodinjstev.

Pomembnejša komponenta rasti je letos zasebna potrošnja, dvigujeta pa jo tudi državna potrošnja in investicije. “Te bodo predvsem odražale pomoč in obnovo po poplavah, potrošnja pa tudi preoblikovanje dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja v obvezni zdravstveni prispevek,” je dejala. Letos bo rast uvoza hitrejša od rasti izvoza, tako da bo prispevek neto menjave s tujino negativen, nato pa bo ta učinek izzvenel. “Konec leta 2026 bo imela Slovenija presežek na tekočem računu nekje nad tremi odstotki bruto domačega proizvoda (BDP),” je navedla.

Stopnja brezposelnosti na rekordno nizkih ravneh

Napoved Banke Slovenije za triletno obdobje je, da bo stopnja brezposelnosti ostala na rekordno nizkih ravneh. Povečevala se bo tudi zaposlenost, in sicer za 0,6 odstotka, kar je pa manj kot v zadnjih treh letih. Tesnost trga dela se po njenem kaže v visoki rasti plač, ki je denimo v prvem četrtletju v zasebnem sektorju znašala že približno osem odstotkov. “A ta rast se bo letos umirila na 7,6 odstotka in padla na štiri odstotke,” je povedala.

“Visoka rast plač se bo odražala v nadaljnji krepitvi stroškov dela, hkrati pa bo podpirala domače povpraševanje, kar se bo poznalo v visoki rasti cen storitev - in to je ena pomembnejših komponent inflacije letos,” je poudarila. Domači cenovni pritiski, razlika v gospodarskem ciklu, višja tesnost trga dela in potencialno višji stroški dela vplivajo na to, da ima Slovenija višjo osnovno inflacijo kot evrsko območje.

Vpliv visoke rasti plač deluje nekoliko z zamikom

Padanje inflacije je po njenih besedah spodbudno, predvidena rast v prihodnjem letu pa je pogojena s tem, da vpliv visoke rasti plač deluje nekoliko z zamikom, ter z iztekom vladnih ukrepov za blaženje cen energentov. Podražile se bodo tudi nekatere surovine pri hrani, je dodala. Inflacija pa bo nato v drugi polovici 2025 začela linearno padati proti ciljni ravni Evropske centralne banke pri okoli dveh odstotkih.

Primanjkljaj države se bo kljub popoplavni obnovi ohranjal pod tremi odstotki BDP, dolg države v deležu BDP se bo zaradi rasti nominalnega BDP zniževal. Zaradi izvajanja načrta za okrevanje in odpornost pričakujemo predvsem najvišje državne investicije v deležu BDP doslej, je še povedala.

Tveganja za napoved gospodarske rasti predstavljajo domači strukturni izzivi in negotovost geopolitičnega okolja. Med zunanjimi dejavniki je Breziger Masten izpostavila ponudbene šoke, ki bi se lahko zgodili, če bi denimo prišlo do ustavitve tranzita ruskega plina skozi Ukrajino. Omenila je tudi pozitivno tveganje, ki bi lahko zvišali napoved rasti. To bi nastopilo, če bi se presežni prihranki gospodinjstev sproščali bolj, kot so predvidevali, je sklenila.


Najbolj brano