Avstrija gradi, Slovenija pa je šele na začetku sage
Po zapletih z izborom izvajalca za gradnjo druge cevi karavanškega avtocestnega predora premier Marjan Šarec pravi, da zakonodaja o javnem naročanju v določenih delih ni dobra, se pa v konkretni postopek ne more vmešavati. Upa le, da v primeru ponovitve razpisa ne bo prišlo do prevelikih zamud pri gradnji.
LJUBLJANA > Odpiranje ponudb za gradnjo druge cevi predora je potekalo marca letos, sočasno na slovenski in avstrijski strani, a medtem ko v Avstriji že brnijo stroji, se je v Sloveniji začela predvidljiva saga.
Nad odločitvami “le modro nebo”
Na razpis se je prijavilo devet ponudnikov. Trije (novogoriški Kolektor CPG, sarajevski Euro-Asfalt in Gorenjska gradbena družba) so se na odločitev Darsa, da javno naročilo za gradnjo predora odda najcenejšemu ponudniku, turškemu podjetju Cengiz Insaat Sanayi ve Ticaret, pritožili. Državna revizijska komisija je pritožbi ugodila in Turke, ki bi predor zgradili za 89,3 milijona evrov brez DDV, zaradi formalnih pomanjkljivosti izločila iz razpisnega postopka. Dars mora zdaj izbrati med dražjimi ponudbami.
Zahtevo, naj se opredeli do dogajanja, je včeraj med poslanskimi vprašanji na premierja Marjana Šarca naslovil poslanec SDS Zvone Černač. Najdražja izmed devetih ponudb je dosegla 140,3 milijona evrov, ponudbe podjetij, ki so se pritožila, pa so bile 104,4 milijona (Gorenjska gradbena družba), 106,3 milijona (Euro-Asfalt) in 109,4 milijona evrov (Kolektor CGP). “Potrebno je tudi poudariti, da so se pritožniki prijavili na razpis s tujimi partnerji, saj sami nimajo ustreznih referenc pri gradnji predorov take vrste,” je o treh podjetjih, ki za gradnjo zahtevajo od 14 do 20 milijonov več od turškega Cengiza dejal Černač.
Od Šarca je terjal odgovore, kako bo zavaroval interese davkoplačevalcev, pa tudi, kako bo depolitiziral državno revizijsko komisijo, ki da jo obvladuje stranka SD. Trije člani, ki so odločali o izločitvi turškega gradbenega podjetja, naj bi bili namreč iz te stranke. “Kaj boste storili, da nad odločitvami državne revizijske komisije ne bo samo modro nebo?” je še vprašal Černač in opozoril, da se na odločitev državne revizijske komisije pri nas ni mogoče pritožiti.
Zakon ni optimalen
Šarec je v odgovoru ugotavljal, da zakon o javnem naročanju ni optimalen in da bi bilo treba zakonodajo v določenem delu spremeniti. Kdaj in kako bi veljalo to storiti, ni povedal, se je pa distanciral od komentiranja postopkov, ki jih vodi neodvisna državna revizijska komisija. Članstvo v politični stranki je po njegovem osebna odločitev človeka. “To, da pravite, da obvladuje revizijsko komisijo ena koalicijska stranka, je pač vaše mnenje. Če imate kakšen konkreten podatek ali kakšen sum kaznivega dejanja, prosim, da to podate na pristojne organe,” je premier priporočil Černaču.
Ministrica za infrastrukturo Alenka Bratušek je povedala, da nima razloga za dvom v korektnost delovanja državne revizijske komisije. Strinjala pa se je, da velja preveriti zakonodajo, ki ureja revizijske postopke, vendar bi morebitne zakonske spremembe lahko veljale le za naprej.