Ali v prostem času odgovarjate na službene klice?

LJUBLJANA > Raziskava ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Delo na domu je med drugim razkrila problem nespoštovanja pravice do odklopa. Med anketiranimi iz javnega sektorja jih v prostem času 77 odstotkov odgovarja na službene klice in e-pošto, delovne naloge pa jih v prostem času dokončuje 54 odstotkov. Podobno je v zasebnem sektorju. “Če meja med službenim in zasebnim časom ni jasna, ustvarja na delavca posebno vrsto pritiska, občutek pričakovanja nenehne dosegljivosti, kar predstavlja tveganje za njegovo varnost in zdravje,” so opozorili v inšpektoratu za delo. Na ministrstvu za delo trenutno pripravljajo predlog sprememb zakona o delovnih razmerjih, pri čemer se bodo ukvarjali tudi s pravico do odklopa.

A ta ni le problem, ki se je razvil zaradi porasta dela na domu. Panoge, kjer imajo stalne kadrovske težave, “stalno dosegljivost” poznajo že dolgo. Generalni sekretar Sindikata delavcev trgovine Slovenije Ladi Rožič je kritičen, da se je o tem problemu začelo govoriti šele zdaj, ko so težavo zaznali tudi “pisarniški poklici”, in ne, ko so na to že vrsto let opozarjali v trgovinskem sektorju.

Zanimivosti

prva država, ki je v zakonodaji uvedla pravico do odklopa, je bila leta 2017 Francija

na Irskem so sprejeli kodeks ravnanj, po katerem imajo vsi zaposleni pravico, da po koncu dela ne odgovarjajo na sporočila in klice delodajalca

kršitev pravice do zasebnosti se na Portugalskem kaznuje s 4080 evri

delavcem javnega sektorja v Belgiji ni treba sprejemati klicev in sporočil delodajalca zunaj delovnega časa

Obvestila tudi v prostem času

Kot je povedala predsednica sindikata Tuš Mirjana Janjić, se dogaja, da trgovke in trgovce, ki so na dopustu, delodajalci včasih kličejo, da pridejo predčasno v službo: “Če te potrebujejo, ko bi moral iti na morje in že imaš plačano, ti potem povrnejo stroške.” Pogosto se tudi dogaja, da trgovka recimo že konča svojo izmeno, a jo potem delodajalec zaradi javljenega bolniškega dopusta katere od sodelavk pokliče nazaj na delo. Tudi v Lidlu se dogaja, da trgovke in trgovce nadrejeni kličejo zunaj delovnika in jih prosijo, ali lahko pridejo izredno delat, prikimava predsednica sindikata Lidl Maruša Gmajner. Opozorila je še, da komunikacija v Lidlu poteka preko skupin Viber: “Obvestila piskajo tudi v prostem času, če jih izklopiš, pa lahko, sploh kot vodstveni kader, izpustiš kakšno pomembno informacijo.”

Če nadrejeni trgovce in trgovke res kličejo tudi v prostem času ali v času dopusta, smo povprašali tudi podjetji Lidl in Tuš. Zanimalo nas je še, kako bodo zagotavljali pravico do odklopa, če bo vlada na tem področju sprejela spremembe. Iz Lidla so nam odgovorili, da upoštevajo zakonodajo in da bodo morebitne spremembe ustrezno implementirali. Odgovorov iz podjetja Tuš pa nismo prejeli.

Najbolj zdrava poslovna ideja

Z vprašanjem, kako doseči pravico do odklopa, se že dalj časa ukvarjajo v inštitutu Ekvilib. To so dodali tudi kot nujen ukrep za podjetja, ki želijo pridobiti certifikat družbeno odgovoren delodajalec, je povedal vodja projekta Gašper Zakrajšek. V inštitutu menijo, da je sproščujoč dopust brez nenehne dosegljivosti najbolj zdrava poslovna ideja. Odgovornost delodajalca je, da nima pričakovanj po dosegljivosti in temu primerno organizira potek dela med letnimi dopusti, zaposlenega pa, da se zna tudi sam odklopiti. Pri tem opažajo dva ključna izziva. Prvi je vitko zaposlovanje, ko podjetja z namenom povečanja dobička zaposlujejo premalo ljudi, da bi bilo zagotovljeno nadomeščanje. Zakrajšek je prepričan, da bi morali delodajalci prevzeti odgovornost in zaposliti nekaj več ljudi ter da se bo moral povečati strošek dela na račun dobičkov. Drugi izziv so področja, kjer je dejansko pomanjkanje kadra (primer skrbstvene organizacije) in mora biti zagotovljena neprestana skrb uporabnika. “Tu se na kratek rok ne da veliko storiti, lahko smo le hvaležni, da tam zaposleni delajo velikokrat tudi na račun osebne odgovornosti, pripadnosti, poslanstva in sočutja,” odgovarja Zakrajšek. Meni, da bi problem morali reševati na sistemski ravni.

Pravica do odklopa tudi v šolstvu ni regulirana, saj imajo neenakomerno razporejen delovni čas. V času pouka lahko delajo več, med počitnicami pa manj, pojasni glavni tajnik Sindikata vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije Branimir Štrukelj. Meni, da bi morali pravico do odklopa splošno urediti. “So določena področja, kjer so zaposleni bolj izpostavljeni stalnemu stiku s službo, zato bi se po mojem mnenju to najbolje uredilo s kolektivnimi pogodbami za posamezne dejavnosti, kjer bi bile zajete specifičnosti posameznih področij. Pravica do odklopa bi morala biti zapisana v zakonu o delovnih razmerjih,” meni Štrukelj in dodaja, da si bodo sindikati prizadevali, da se to uresniči.

Stalna dosegljivost vodi do izgorelosti in stresa

Da se je zgodila normalizacija stalne dosegljivosti, je odgovornih več dejavnikov, pojasnjuje politolog Matej Klarič. Z razvojem sodobne digitalne tehnologije je postalo delo na daljavo splošno dostopno, v vsakem trenutku smo dosegljivi za klic. “Drugi del pa je posledica neoliberalne protiofenzive, ki je skrčila delavske pravice in omejila moč sindikatov. Ob razgradnji varnih zaposlitev so delavke in delavci vse bolj prisiljeni v medsebojno tekmovanje, da ohranijo službe in izpolnjujejo delovne norme, ki jim jih nalagajo delodajalci. Ti pa so v to prisiljeni zaradi težnje po večji konkurenčnosti, ki jo dosegajo tudi tako, da manj zaposlenih naredi več v istem delovnem času. Delavci in delavke morajo delati tudi zunaj običajnega osemurnega delovnega časa. Po drugi strani bo nekdo, ki se bo javil po telefonu delodajalcu zunaj delovnega časa, v očeh delodajalca bolj priljubljen od tistega, ki tega ne bo storil. Delodajalec bo prej odpustil drugega,” razlaga politolog.

Stalna dosegljivost je postala standard, posledično pa vodi do izgorelosti in stresa. Kot pojasnjuje Klarič, je zakonodaja na tem področju nedorečena, kar omogoča delodajalcem, da si jo po svoje razlagajo.

Za višje kazni in anonimni telefon

Po Klaričevem mnenju bi morali uvesti elektronsko evidentiranje prisotnosti, s čimer bi inšpektorji že na daljavo lahko ugotovili morebitne kršitve. Ta ukrep bi služil za beleženje delovnih ur, plačanih nadur, nedeljskega in prazničnega dela in tudi spoštovanja počitka med delovnimi urami. Prav burna reakcija podjetnikov namreč potrjuje, da so kršitve zakonodaje zelo prisotne, opozarja in doda, da podobno velja tudi glede dela v prostem času in javljanja delodajalcu, ko smo na dopustu - ker ni dovolj zakonsko določeno, se tovrstne prakse razraščajo, meni Klarič. Predlaga uvedbo višjih kazni za delodajalce in vzpostavitev anonimnega telefona, kamor bi delavci lahko prijavili kršitve.

Ureditev samo na ravni kolektivnih pogodb je nezadostna, saj je ta pravica potem močno odvisna od sindikalne moči v posamezni panogi, pojasni Klarič. “Smiselno bi bilo, da bi država določila minimum, na ravni kolektivnih pogodb pa bi to pravico razširili,” zaključi politolog.