27 kilometrov železniške proge z dolgo brado je nared

KOPER, DIVAČA > Nova železniška proga med Divačo in Koprom je v celoti povezana od tega tedna. Ministrica za infrastrukturo Alenka Bratušek je to označila za zgodovinski dan za Koper, Primorsko in vso Slovenijo. S tem je omogočen začetek preizkusnih voženj, ki bodo sledile v prihodnjih dneh. Ker gre za popolnoma novo železniško progo s sodobnimi gradbenimi rešitvami, kot je tir na togi podlagi in prehodna polja med togo podlago in tirom na gramozni gredi, je takšne preizkuse smiselno izvesti, so pojasnili v projektnem podjetju 2TDK, ki bdi nad tem trenutno največjim infrastrukturnim projektom v državi.

Dinamične meritve na novi železniški povezavi bodo še izvajali v prihodnjih dneh. Predvideni so preizkusi prevoznosti tirov s postopnim dvigovanjem hitrosti in stabilnost na tirih. V fazi pred pridobitvijo uporabnega in obratovalnega dovoljenja (uporabno dovoljenje mora izdati ministrstvo za naravne vire in prostor, obratovalno pa Javna agencija za železniški promet RS) bodo v prihodnje izvajali še druge meritve in obremenilne preizkušnje.

Delovni vlak je že lahko prevozil celotno traso proge drugega tira.

Vir: 2tdk

Projekt z dolgo brado

Aktivnosti za nekaj več kot 27 kilometrov dolgo progo med Divačo in Koprom so stekle pred več desetletji, največjega zanimanja širše javnosti pa je bil projekt deležen po tem, ko ga je med prioritetne naloge uvrstila vlada Mira Cerarja.

Spomladi leta 2017 je ministrstvo za infrastrukturo pripravilo zakon o izgradnji, upravljanju in gospodarjenju z drugim tirom, ki je bil zaradi kratke javne razprave deležen številnih kritik. Poslanci so ga po vetu državnega sveta potrdili dvakrat, kmalu za tem pa je eden najglasnejših nasprotnikov projekta Vili Kovačič ob pomoči opozicijske stranke SDS začel zbirati podpise za razpis referenduma. Septembra istega leta je večina volilcev na referendumu zakon podprla, a referendum zaradi prenizke udeležbe ni uspel. Kovačič je nato rezultat referenduma izpodbijal, prav tako sklep vlade, s katerim je ta dodelila 97.000 evrov iz proračuna za potrebe vladne strani na referendumu oziroma za promocijo glasovanja na referendumu.

Marca 2018 je vrhovno sodišče Kovačičevi pritožbi ugodilo in izpostavilo, da je vlada s proračunskimi sredstvi financirala nedopustno enostransko kampanjo. Za premierja Cerarja je bila to kaplja čez rob, zaradi katere je odstopil. Tudi na ponovljenem referendumu maja pobudnikom zaradi prenizke udeležbe ni uspelo.

Da bi vlada projekt približala javnosti, je pripravila maketo, ki se je znašla pod drobnogledom kriminalistov. V javnosti so se namreč pojavila dopisovanja tedaj odgovornih za projekt, ki so nakazovala, da je bil posel z maketo dogovorjen vnaprej. Nekdanji državni sekretar na infrastrukturnem ministrstvu in pozneje v vladi Marjana Šarca, okoljski minister Jure Leben, je očitke, povezane s poslom, ves čas zanikal, a na koncu odstopil z ministrskega položaja.

Trasa drugega tira poteka skozi sedem predorov in čez tri viadukte.

Vir: 2tdk

Aktivnosti na drugem tiru so se medtem nadaljevale, investicijo je vodilo z zakonom ustanovljeno projektno podjetje 2TDK. Javno naročilo za glavna gradbena dela so razdelili na dva dela - odsek med Divačo in Črnim Kalom ter Črnim Kalom in Koprom. Na obeh je bil izbran konzorcij podjetij pod vodstvom Kolektorja CPG.

Gradnja drugega tira stekla v letu 2021

“Kocka je padla, drugi tir se od danes gradi,” je začetek gradbenih del maja 2021 pospremil takratni minister za infrastrukturo Jernej Vrtovec. Gradnja je bila zahtevna, saj je na progi sedem predorov in trije viadukti, gradbinci so med gradnjo odkrili tudi vrsto kraških jam.

V času gradnje se je v finančnih težavah znašel eden od izvajalcev del, turški gradbinec Yapi Merkezi. Ta od države terja 330 milijonov evrov, saj naj bi ta kršila sklenjene sporazume s Turčijo, pogodbe o gradnji ter mednarodno gradbeno zakonodajo. Na ministrstvu za infrastrukturo zahtevek zavračajo in izpostavljajo, da gre za neutemeljeno izsiljevanje. Finančne težave in obveznosti so se podjetju Yapi Merkezi začele pojavljati v obdobju nasedlih poslov v Afriki in nikakor niso povezana z Republiko Slovenijo, so izpostavili na ministrstvu.

Gradnjo drugega železniškega tira so spremljala tudi opozorila okoljevarstvenih nevladnih organizacij in okoliških prebivalcev, ki jih je med drugim motilo miniranje v nočnem času. Prav tako so mediji večkrat poročali o onesnaženju vodotokov na območju pod gradbiščem drugega tira.

Projekt je vreden 1,109 milijarde evrov, financiran pa je s kombinacijo različnih finančnih instrumentov, vključno s kapitalskim vložkom Slovenije, nepovratnimi sredstvi EU in bančnimi posojili.

Predvidena nadgradnja v dvotirno progo

Z drugim tirom se bo zmogljivost proge povečala na 212 vlakov dnevno, kar bo omogočilo prevoz skoraj 37 milijonov ton tovora letno. To bo olajšalo poslovanje Luke Koper in povečalo konkurenčnost Slovenije kot logističnega stičišča.

Da bi omogočili nadgradnjo je državni zbor oktobra 2024 sprejel novelo zakona o drugem tiru, ki poleg enotirne proge omogoča izvedbo še vzporednega levega tira. Dela naj bi stekla leta 2027, proga pa naj bi bila končana tri leta kasneje. Vse skupaj bo stalo dodatnih 400 milijonov evrov.

Ker bo promet preusmerjen na drugi tir, bodo obstoječo progo med Prešnico in Koprom razstavili in odstranili. Speljani obstoječi trasi bodo tudi spremenili namembnost, načrtovana je gradnja kolesarske proge.