Sedem let zapora zaradi azbesta
Lahko bi! Hipotetično bi se lahko tudi pri nas zgodilo nekaj podobnega, kot se je na sodišču v Gorici v Italiji, menijo v stroki. Nekdaj vodilne v tržiški ladjedelnici Fincantieri so tam obsodili na večletne zaporne kazni, ker so bili delavci podjetja izpostavljeni azbestu in so potem umrli. Če bi kdo hotel kaj podobnega doseči tudi pri nas, bi morali najprej koga ovaditi.
Bo tudi v Sloveniji kdo kazensko odgovarjal za umrle zaradi azbesta ali obolele? Foto: Marica Uršič Zupan
GORICA
> Na tamkajšnjem sodišču so zaključili veliki proces, v katerem so kot odgovorne za smrt 87 nekdanjih delavcev tržiške ladjedelnice Fincantieri, kjer so pri gradnji ladij uporabljali azbest, spoznali 13 nekdanjih vodilnih. Za zapahe naj bi šli od dveh do sedem let in pol in čaka jih plačilo odškodnin.
“Hipotetično bi tudi v Sloveniji lahko kdo kazensko odgovarjal za umrle zaradi azbesta ali obolele,” meni odvetnik Gregor Veličkov, ki se je z nekaterimi obolelimi srečal v civilnih tožbah. “Kaznivo dejanje povzročitve smrti iz malomarnosti se kaznuje z zaporom do pet let,” razlaga. “Kar se tiče bolezni, pa bi tožilec lahko uporabil določbe kazenskega zakonika, da se z zaporom do treh let kaznuje tistega, ki drugega hudo poškoduje iz malomarnosti.” Da bi do tega lahko prišlo, pa bi kdo moral sprožiti kazenski pregon.
“Nedvomno je razplet pozitiven, saj smo sojenje zahtevali leta in leta in izrečene so bile sodbe, ki opredeljujejo odgovornost nekdanjih vodilnih za smrt delavcev,“ je takšen rezultat za PN komentirala Chiara Paternoster iz tržiškega združenja obolelih zaradi azbesta.
Sogovornica sicer obžaluje, da obsojenci niso bili spoznani za krive smrti vseh delavcev, na katere se je nanašal veliki proces. Nekaj primerov je namreč zastaralo, kar po besedah Paternostrove samo dokazuje, kako dolgo je bilo treba čakati na odziv države. “Na splošno pa razplet ocenjujem pozitivno,” je ponovila.
Vendar je bilo vseeno potrebnih celih 15 let. Toliko časa je preteklo, odkar so bile vložene prve kazenske ovadbe zoper nekdanje direktorje v tržiški ladjedelnici, ovadbe za smrti, ki naj bi jih povzročilo vdihavanje azbesta med gradnjo ladij. Nekatere ovadbe so vložili svojci umrlih delavcev, v drugih primerih je tožilstvo reagiralo na prijave, ki so jih ob obdukcijah umrlih ladjedelničarjev dajali patologi v bolnišnicah.
“Teh prijav je bilo več, žal pa se niso vselej sprožile preiskave,” je predstavnica združenja obolelih odgovorila na vprašanje, ali so bile prijave patologov prej izjema kot pravilo, ko pa naj bi zaradi azbesta umrlo veliko več zaposlenih v ladjedelnici, kot je tožb zoper nekdanje vodstvo podjetja. Vseeno se je primerov nabralo toliko, da jih je sodstvo združilo v en proces in kot pravi Paternostrova, so na vidiku še druga sojenja.
Goriški sodnik Matteo Trotta je razsodil, da je 13 funkcionarjev nekdanjega Italcantierija zakrivilo nenamerni uboj in povzročitev telesnih poškodb. Sicer je izrekel tudi oprostilne sodbe zoper nekatere vodilne pri podizvajalcih ladjedelnice in odgovorne za varnost v njej. Obtožence je tudi razbremenil odgovornosti za smrt nekaterih delavcev, ker so, kot rečeno, ti primeri zastarali. A prebral je tudi dolgo razlago sodbe, ki natančno določa, kateri od obsojencev je kriv za smrti katere od številnih žrtev azbesta na skrajnem vzhodu Italije.
Dvema obtožencema, in sicer Vittoriu Fanfaniju in Manliu Lippiju, je sodišče izreko sedem let in šest mesecev zaporne kazni. Ostale na zatožni klopi so doletele milejše kazni, najnižja je dve leti zapora. Sodba, ki je sicer šele prvostopenjska, predvideva tudi plačilo odškodnine svojcem umrlih, pri čemer naj bi zneske določil drugi sodnik.
Občini Tržič, Goriški pokrajini, deželi Furlaniji, zavodu INAIL, zvezi Codacons in sindikatu FIOM-CGIL pa so obtoženci dolžni plačati skupaj skoraj 800.000 evrov odškodnin.
AMBROŽ SARDOČ