Zapisi preprostega dekleta

Dvorano so napolnili domačini, pa tudi potomci številčne družine Mačkovih iz Ivanjega Grada, kjer se je rodila tudi Gabrijela Tavčar.

Kdo je bila Gabrijela Tavčar? Preprosto dekle, ki je ljubila slovenski jezik in si želela, da bi ga lahko svobodno govorila. Njeno mladost je zaznamoval fašizem in nato nemška okupacija, podpora partizanskemu gibanju in učenje otrok. Leta 1944 so jo Nemci skupaj z nekaterimi drugimi domačinkami odpeljali v zapor Coroneo v Trstu, od tam pa v taborišče Regensburg. Čeprav je usodo delila z mnogimi drugimi dekleti in ženskami v tistem času, pa se je vendarle po nečem razlikovala. Vseskozi je svoje spomine, pesmi in doživetja zapisovala v preprost karirast zvezek.

Vsi ti zapisi so dolga leta ostali skriti, zaprti, o spominih na obdobje med drugo svetovno vojno ni govorila. Odkrila jih je njena hčerka Nadja Hvala, ki jih je pokazala komenski knjižničarki Mariji Umek. Ta je kot velika ljubiteljica domoznanstva prepoznala njihov pomen in na podlagi zapisov, dokumentov in fotografij pripravila odmevno razstavo Dolga pot domov.

Kmalu pa je dozorela tudi zamisel, da bi zgodbo predstavili tudi v knjigi, v Založništvu tržaškega tiska pa so se izziva z veseljem lotili. Tako je nastala drobna, a izjemno dragocena knjiga spominov Dolga pot domov Gabrijele Tavčar, ki priča o pogumu in moči posameznika. Spremno besedo je z zgodovinskim ozadjem obogatila zgodovinarka Ivanka Uršič, izdajo sta podprli tudi Ustanova Franceta Rozmana - Staneta in Združenje borcev za vrednote NOB Komen.

Z avtoricama Marijo Umek in Nadjo Hvala se je na premierni predstavitvi na Ivanjem Gradu pogovarjala urednica založbe Martina Kafol, prireditev pa so z glasbenimi točkami obogatili učenci komenske podružnice Glasbene šole Sežana: Maks Jakob Erženičnik, Marijana Marc Trkulja, Tina Bandelj, Matic Pavlovič in Karin Umek.