Za krožnik pršuta in liter terana

Kras za Afriko je bila nekakšna slovenska varianta slovitega londonsko-philadelphijskega koncerta za lačne v Afriki Live aid. Spodbudil ga je prav tisti julijski svetovni dogodek s skoraj dvema milijardama televizijskih gledalcev. Na dan koncerta, 13. julija, je eden od gorjanskih fantov, Danilo Laurenčič, praznoval rojstni dan. Svoj praznik je želel proslaviti v družbi prijateljev, a ker je gorjansko mladino koncert Live aid prav tako mikal, so fantje in dekleta na travnik na Urščevem koncu, kjer je bilo urejeno manjše športno igrišče, prinesli televizor in na njem, ob pijači in jedači, sledili šovu rokerskih zvezdnikov na ekranu.

Takrat se je porodila zamisel. Zakaj ne bi tudi malo Gorjansko prispevalo za lačne v Afriki kot velika London in Philadelphia? Izziv je bil mikaven, a poln neznank. Gorjansko je bilo vasica s 102 hišnima številkama in kakimi 300 prebivalci. Znana je bila predvsem po gostilni Čotar, marketu in bencinski črpalki, na kateri so se bogato napajali avtomobili z italijanskimi registrskimi tablicami. Mladi z Gorjanskega so sprevideli, da sami ne bodo zmogli, zato so se povezali najprej s komensko mladino, nato še z mladino iz Sežane in s tistim glasbenim “skupaj zmoremo” jim je dva meseca pozneje uspelo prirediti koncert.

Pri tem so imeli veliko srečo, imenovano Brane Rončel. Bil je nekakšen deus ex machina celotne prireditve. Mladi so nameravali na koncert povabiti kak bend in kakega posameznika. Rončel se je angažiral in s svojimi poznanstvi in prepričevanji privabil smetano slovenske rock glasbe. Obenem se je zavzel za radijsko kritje dogodka. Prvi program Radia Ljubljana se je povezal s prizoriščem, voditelja Nataša Dolenc in Dušan Rogelj sta v nočnem programu poročala, kaj se na njem dogaja. Radio Opčine je posnel celoten koncert in ga pozneje predvajal. Sam Rončel je prispeval dva velika zvočnika, da je bilo ozvočenje primerno takemu dogodku.

Brane Rončel

Foto: Jani Kenda

“Ljudje so se imeli radi”

Koncert je potekal na velikem Urščevem travniku, ob vhodu na Gorjansko s ceste, ki je od takratnega maloobmejnega prehoda pripeljala v vas. Uradno gaje priredila Osnovna organizacija Zveze socialistične mladine Slovenije Gorjansko - Komen. Mladi so z udarniškim delom poskrbeli za namestitev ograje in nekaj deseti metrov dolgega šanka. Oblikovanje prizorišča je bilo v domeni arh. Miloša Mozetiča, plakat, ki je po Krasu in tudi drugod po Sloveniji vabil na koncert, je oblikoval arh. Roman Bahovec.

Zveneča imena nastopajočih in dobra reklama so 14. septembra popoldne privabila na Gorjansko kakih 3500 ljudi, večinoma mladih, tudi iz zamejstva. “Za varnost je skrbela le ena “marica”, ker več jih takrat na sežanskem Krasu niso imeli,” se je nedavno spominjal Rončel. Kljub tolikšnemu navalu niso zabeležili nobenega izgreda ali kakega nasilnega izpada. “Ljudje so se takrat imeli radi,” je komentiral organizator.

Na dobrodelnem koncertu za Afriko obiskovalci niso bili ne lačni ne žejni.

Foto: Jani Kenda

Vreme je bilo koncertu naklonjeno. Sonce je popoldne tako peklo, da se je prireditev začela z nekaj zamude. Uvod je bil poverjen domači skupini, sežanskemu Kažipotu. Sledila mu je koprska Prizma, ob rocku je kmalu zazvenel tudi džez tržaške skupine Posto delle fragole in dal koncertu čezmejni pečat, ki ga je trdi rock skupine Still crown, prav tako iz Trsta, še utrdil.

Ob mraku je stopil na oder Marko Brecelj s svojo kitaro. Njegov nastop je bil brecljevsko nor. Nekaj je brundal in ponavljal “bio si, bio si, bio si ...”. Malokdo ga je razumel, a njemu to sploh ni bilo mar.

Eden od najbolj simpatičnih viškov prireditve je bil nastop dua Severin in sin. Prispela sta iz bližnje hiše, oba s harmoniko, sin Denis je moral stopiti na stol, da je lahko dosegel mikrofon. Zaigrala sta v tipičnem Avsenikovem slogu, vendar zelo izvirno, da se je občinstvo zabavalo.

Sama velika imena

Zamejstvo je na koncertu zastopala skupina TOP, kot so se za nastope v matici marketinško preimenovali Karst Brothersi. Nekaj mesecev prej so na portoroških Melodijah morja in sonca s svojo Naši prasci osvojili nagrado za najbolj nor nastop in tudi na Gorjanskem so zamejski glasbeni pujski z glasom Igorja Malalana povsem vžgali.

Sledila so sama velika imena slovenske glasbe: koprski Deseti brat s pevcem Mefom, Tomaž Pengov (svojo čudovito Danajo je zaradi šepavega ozvočenja predčasno končal ...), Andrej Šifrer s svojimi Gostilnami in Martinovim lulčkom. Ko se je noč s sobote prevesila v nedeljo, je vžgal ljubljanski Martin Krpan z Vladom Kreslinom. Obalna Karamela je dala Janezu Bončini - Benču priložnost dokazati, da spada v vrh slovenskih vokalistov. Še prej je ljubljanska Igra igrala rock and roll; ljubljanski Ultimat je imel izjemno atrakcijo, kot poper živo pevko Ceno. Modern jazz rock ljubljanske kultne skupine Quatebriga je žanrsko popestril večer in bil tudi zvočna kulisa nastopa velike Ditke Haberl.

Severin (levo) in mali Denis Hovelja, slednji je bil do nedavna s podjetjem Cherrybox glavni pokrovitelj NK Tabor.

Foto: Jani Kenda

S skupino DeGazelas je z glasom pevke Deje Mušič z odra odmeval punk in bil pravšnja uvertura sklepnega nastopa. Skupina Agropop je tisti večer igrala v osrednji Sloveniji, a se je odzvala in na vrat na nos pridrvela v Gorjansko. Mlade je spravila na noge s heavy metal verzijo pesmi Slovenci kremeniti in nadaljevala po tej ironični poti s svojimi številnimi hiti. Pevka Šerbi je bila tudi v Gorjanskem prepričljiva in prodorna frontwoman, deležna aplavzov kot malokdo drug pred njo.

Ob koncu pa ni bil še konec. Sledil improvizirani jam session, s katero se je dobrodelni koncert Kras za Afriko po dvanajstih urah glasbe iztekel, ko se je že danilo.

Po podatkih organizatorjev so za koncert Kras za Afriko prodali 2900 vstopnic po 500 dinarjev za skupnih milijon 450 tisoč dinarjev. Vse skupine so nastopile brezplačno, “po dogovoru so jim izplačali le potne stroške, krožnik pršuta in liter terana,” se je pred nedavnim, ob obletnici koncerta, spomnil Rončel. Režijski stroški naj bi znašali 800 tisoč dinarjev, ostalo je bilo namenjeno Rdečemu križu za pomoč lačnim v Afriki.