Z usodo talcev je treba seznanjati predvsem mlade

SEŽANA > V Sežani je Ulica talcev, ki je posvečena talcem, ki so bili ustreljeni 15. februarja 1944. Le nekaj mesecev po koncu druge svetovne vojne, septembra 1945, so jim v Sežani postavili dva spomenika: pred sedanjim sodiščem in v borovem gozdu na Planini nad Sežano, kjer so zapisana tudi imena žrtev. Te so: Alojz Frančeškin (Kostanjevica na Krasu), Ciril Grmek (Avber), Karol Kariž (Križ), Franc Kariž (Divača) in Jožef Pavlič (Poljane pri Štjaku).

Pred tremi leti je sežanski častni občan in lastnik Vojaškega muzeja Tabor Lokev Srečko Rože restavriral obe obeležji, okolico spomenika v borovem gozdičku na Planini nad Sežano pa tudi očistil. Zatem je prostor uredil jamar in prejemnik sežanskega občinskega priznanja Ludvik Husu iz Orleka.

V tem na novo urejenem okolju so se letos spomnili, da od tragičnega dogodka mineva že 80 let. Po zgodovinskih zapisih naj bi bili talci zaprti v zaporu v Sežani, kjer naj bi jih več tednov mučili, nato pa peljali po poti na Planino. Mesto streljanja naj bi se imenovalo Kalič. Po ustrelitvi so jih pokopali v vrtači. Kmalu po koncu vojne so talce izkopali pod nadzorom Angležev.

Slavnostni govornik sežanski župan Andrej Sila je poudaril, da moramo predvsem mlade seznaniti z zgodbami talcev, da bi razumeli, kako so se italijanski in nemški okupatorji znašali nad civilnim prebivalstvom. Upokojena vzgojiteljica in učiteljica Mirjam Frankovič Franetič se je spominjala časov, ko so otroke iz vrtca in šol vozili pod Planino in obujali spomine na težke čase.

Delegacije so položile venec pred spomenik. V kulturnem programu je sodeloval recitator Igor Rojc in učenci sežanske glasbene šole pod vodstvom prof. Iva Bašiča. Zbrane praporščake pa je vodil veteran vojne za Slovenijo Bruno Kocjan.