Z naravoteko bodo dobili zrcaloo tem, kakšno je stanje v naravi

Konec leta bo v Sloveniji zaživel osrednji državni naravovarstveni informacijski sistem NarcIS, ki bo ponudil celovit pregled in omogočil enostavnejši dostop do različnih informacij o stanju narave v državi. Projekt v okviru programa Life vodijo na agenciji za okolje.

MATAVUN > “V Sloveniji številne organizacije zbirajo ogromno podatkov preko monitoringov, raznih projektov in podobno. Manjka pa nam centraliziran vpogled v to zdaj razpršeno zbirko podatkov. Cilj naravoteke je množico podatkov, ki nam zrcalijo sliko stanja v naravi, zbrati na enem mestu,” pojasnjuje vodja projekta na agenciji za okolje (Arso) Rok Havliček. V prvem sklopu v obliki nacionalnega kataloga o rastlinskih in živalskih vrstah zbirajo podatke o biodiverziteti, v drugem pa so zbrani podatki o varstvu narave, od pravnih predpisov o zavarovanih območjih in vrstah, do ukrepov, smernic in mnenj, ki so vezana na posege v prostor.

Poleg skladišča podatkov o stanju narave s sistemom gradijo tudi orodja in različne storitve upravljanja z njimi. “Splošno javnost denimo zanima, koliko zavarovanih, ogroženih ali tujerodnih vrst je bilo najdenih na nekem območju. Doslej tega odgovora ni bilo mogoče jasno podati,” opiše uporabnost naravoteke, s pomočjo katere bodo lažje usmerjali tudi strateški razvoj naravovarstva v državi.

Rok Havliček

vodja projekta na agenciji za okolje

“Cilj naravoteke je množico podatkov, ki nam zrcalijo sliko stanja v naravi, zbrati na enem mestu.”

Zgradili so hrbtenico sistema

Štiriletni projekt NarcIS, ki se izvaja v okviru programa Life in se bo zaključil konec leta 2024, je vreden 3,7 milijona evrov, z dvema milijonoma ga sofinancira EU, ostalo pa prispevajo Republika Slovenija in osem partnerjev. Podatki, ki so na voljo na spletnem mestu narcis.gov.si, so zaenkrat dostopni le naravovarstvenim ustanovam, 20. novembra pa bodo zagnali sistem za javnost. Havliček ob tem opozarja, da sistemsko financiranje vzdrževanja sistema še ni urejeno. Zaenkrat so uspeli zagotoviti denar za leto in pol delovanja. S projektom NarcIS gradijo šele temelje naravoteke, hrbtenico za poznejše nadgradnje. “S koncem projekta to še ne bo prava knjižnica podatkov. Eden od ciljev je, da bo katalog vrst po koncu projekta vseboval 18.000 vrst. Mi pa že danes vemo, da samo v zbirki Centra za kartografijo favne in flore obstaja več kot 30.000 vrst.”

Naravoteko so predstavili na srečanju naravovarstvenikov v Parku Škocjanske jame (PŠJ), kjer se je zbralo preko sto udeležencev iz 30 organizacij s področja naravovarstva v državi. PŠJ je v okviru srečanja v sodelovanju z Nacionalnim inštitutom za biologijo organiziral tudi popis hrošča rogača, ki je naš največji hrošč in najtežja evropska žuželka. Uvrščen je med Natura 2000 vrste, v Sloveniji pa ima status zavarovane vrste.

Večina vrst je v slabem stanju

Poleg vrst, ki so zaščitene v okviru Nature 2000, v parku spremljajo tudi prisotnost bioindikatorskih vrst, ki kažejo kakovost stanja okolja, in pa ogroženih vrst. Nekatere vrste spremljajo tudi zaradi njihove karizmatičnosti. “Na ta način lažje motiviramo ljubitelje narave, da tudi sami spoznavajo pomen varstva narave in prispevajo k ohranjanju biodiverzitete,” pojasnjuje naravovarstveni nadzornik v PŠJ Borut Kokalj. Ti lahko svoj del k raziskovanju vrst znotraj parka prispevajo tudi prek aplikacije iNaturalist. “Čas, v katerem smo, je zahteven tudi za naravo. Podnebne spremembe, širjenje urbanih površin, intenzivno kmetijstvo, zaraščanje površin močno vplivajo na spremembo življenjskih pogojev za vrste, ki so v našem okolju tradicionalno prisotne. Večina tako rastlinskih kot živalskih vrste je v dokaj slabem stanju,” ocenjuje Kokalj. KV

---