Več manevrskega prostora pri prostorskih načrtih za občine

“Ministrstvo in vlada sta prisluhnila pobudam občin in državnega sveta, da se ne omejuje števila postopkov, ki jih vodijo občine v zvezi s spremembami in dopolnitvami prostorskih načrtov. Lahko jih sočasno vodijo več, vendar jih morajo zelo jasno označit in opredelit,” je po seji vlade povedal minister za naravne vire in prostor Jože Novak. Po ministrovi oceni se tako občinam omogoča prožnost, zlasti ko gre za javno infrastrukturo in naložbe, ki so povezane s pridobivanjem evropskih sredstev.

Upoštevali so tudi predlog za poenostavitev odločitve o postopku priprave ciljne spremembe občinskega prostorskega načrta. Kriterij omejitve površine, na kateri se lahko spremeni izvedbena regulacija, se iz obstoječih 5.000 kvadratnih metrov spremeni na 10.000, težje preverljiv kriterij (30 odstotkov površine območja obstoječega naselja) so črtali iz zakona. Vlada je - upoštevajoč stališče vrhovnega sodišča, da mora biti na vsako odločitev države ali občine možna pritožba - potrdila tudi ponovno uvedbo možnosti pritožbe na sklep o uvedbi postopka razlastitve. Minister Novak je še pojasnil, da je sedaj v zakonu jasneje zapisano, da se za pomožne objekte ne plačuje komunalnega prispevka. Ob tem se z novelo zakona dodatno podaljša rok, v katerem lahko občina odmeri komunalni prispevek zaradi izboljšanja opremljenosti, z dveh na štiri leta.

Usklajevanje nacionalne zakonodaje z evropsko

Vlada je posegla tudi v Zakon o cestninjenju. Zakon prenaša v slovenski pravni red posamezne določbe t. i. Eurovinjeta direktive v delu, ki se nanaša na zaračunavanje pristojbine za zunanje stroške tovornim vozilom zaradi onesnaževanja zraka in hrupa, ki nastaja zaradi prometa. Uskladitve z evropskimi predpisi je bil deležen tudi Zakon o dostopnosti do proizvodov in storitev za invalide. Ta hkrati krepi obstoječi sistem dostopnosti proizvodov in storitev za invalide in zagotavlja, da bodo tudi storitve železniškega potniškega prevoza dostopne invalidom podobno, kot so že dostopne storitve avtobusnega, zračnega in vodnega potniškega prevoza. Ob tem razširja krog upravičencev za uveljavljanje pravice do dostopnosti.

Vlada je sejo v Ilirski Bistrici izkoristila za sprejem dveh novih zakonov in poseg v nekaj obstoječih.

Foto: Nebojša Tejić/sta

Vladni predlog novele zakona o zavarovanju odgovornosti za jedrsko škodo po novem določa, da se rok, ko država krije jedrsko škodo, ki je ni mogoče zavarovati pri zavarovalnici, podaljša še za štiri leta. Trenutno namreč, tako minister Novak, v Evropi in svetu še ni bilo doseženega kompromisa, po katerem bi zavarovalnice krile celotno škodo v primeru morebitne jedrske nesreče, zato mora del kritja še vedno prevzeti država.

Z zakonom o mednarodnih pogodbah in drugih mednarodnih aktih namerava vlada učinkoviteje urediti postopek sklepanja in izvajanja mednarodnih pogodb. Na včerajski terenski seji vlade je bil sprejet tudi predlog Zakona o spodbujanju konkurenčnosti in razogljičenja elektrointenzivnih podjetij, ki ga je vlada poslala v obravnavo in sprejem Državnemu zboru Republike Slovenije po nujnem zakonodajnem postopku. Z njim želi zagotoviti ciljno in časovno omejeno podporo elektrointenzivnim podjetjem, da ohranjajo konkurenčnost na svetovnih trgih, ob tem pa omenjena podjetja jasneje obvezujejo k vlaganjem v razogljičenje in prehod na čistejše tehnologije.

Olajšana uporaba opuščenih premogovnikov

Z novelo zakona o rudarstvu se podaljšuje veljavnost rudarskih koncesij do končne odločitve ministrstva o njihovem podaljšanju, vendar najdlje do konca letošnjega leta. Omenjena novela predvideva olajšanje uporabe opuščenih premogovnikov. Ti se bodo po novem lahko uporabili za druge namene tudi, če rudarsko podjetje ni registrirano za izvajanje drugih dejavnosti. Zato se bodo lahko opuščeni rudniki - ob zagotovitvi primerne varnosti - uporabljali za turistične, kulturne in raziskovalne namene. S tem naj bi spodbudili revitalizacijo degradiranih območij, investitorjem dali pravno podlago za vlaganja v turistične in kulturne projekte, državi pa trajnostno rabo prostora in večjo dodano vrednost iz obstoječih rudarskih objektov, je prepričan resorni minister.