V Sežani je ena najuspešnejših valilnic mladih podjetij v državi

SEŽANA > “Z dinamično, vitko in inovativno ekipo sodelavcev smo uspeli doseči in preseči vse začrtane cilje ter okrepiti pomen inkubatorja v regijskem, nacionalnem in mednarodnem podpornem okolju. Naš pogled seže naprej, k vzpostavitvi najsodobnejših oblik podpore zagonskim podjetjem,” je pod zadnja štiri leta poslovanja Inkubatorja Sežana črto zadovoljno potegnil direktor Dorijan Maršič.

Od storitvenih do visokotehnoloških podjetij

Med leti 2018 in 2022 so v Inkubatorju opravili preko 11.000 svetovalnih ur z več kot 100 strokovnjaki, organizirali čez 130 dogodkov, evalvirali preko 150 poslovnih idej in inkubirali 26 novih podjetij, zagnali pa so tudi novo poslovno enoto v Kopru. V zadnjih 30 letih od ustanovitve so na svet pomagali 360 podjetjem, trenutno pa v inkubatorju gostijo 56 podjetij, od tega je tretjina startupov, ki jih odlikuje kar 85- do 90-odstotna stopnja preživetja.

Podjetniška šola za osebe z izgubo sluha je prejemnica nagrade Feniks

Podjetniška šola za osebe z izgubo sluha Inkubatorja Sežana je letošnja prejemnica nagrade Feniks za najboljši svetovalni projekt leta 2022, ki jo podeljuje Združenje za management consulting - Zbornice poslovno storitvenih dejavnosti v okviru Gospodarske zbornice Slovenije. Gre za prvo tovrstno šolo v Sloveniji in v Evropi, ki je prilagojena potrebam oseb z različno stopnjo izgube sluha. Inkubator Sežana je s tem projektom ranljivi skupini, ki danes nima enakovrednega položaja v družbi, odprl možnost za samostojno podjetniško pot. Pri tem se niso ustavili samo pri prenosu podjetniških znanj preko klasičnih kanalov uporabe znakovnega jezika, temveč so ga nadgradil z uporabo naprednih tehnologij blue-tooth ojačevalcev glasu, indukcijske zanke in spletnih orodij meet-me-on-TruBar z uporabo umetne inteligence. “Inkubator Sežana je skozi ta projekt potrdil rek, da je družba tako bogata, kolikor dobro skrbi za svoje najšibkejše,” so zapisali v obrazložitvi nagrade.

“Gre za zelo raznolika podjetja, od storitvenih do visokotehnoloških, ki se ukvarjajo tudi z vesoljsko in nanotehnologijo. V letu 2021 so ustvarila za 19 milijonov evrov prihodkov, kar je izjemno,” poudarja Maršič. Letos bodo zagonskim kot tudi zrelim podjetjem namenili okrog 100.000 evrov denarne pomoči.

Kot poudarja, je zlasti ponosen na svojo petčlansko ekipo zaposlenih, ki je znala zasnovati tudi nekatere inovativne produkte, kot so Podjetniška šola, Scale-up akademija za preboj zagonskih podjetij na tuje trge in pridobivanje investicij, kreativni startup program Podjetniška šola za osebe z izgubo sluha, za katero so pred kratkim prejeli nagrado Feniks, in največji tehnološki maraton za reševanje izzivov iz vesolja NASA Space Apps Challenge. So člani Evropskega združenja inkubatorjev in tudi partnerji Evropskega inovacijskega sveta (EIC).

Dorijan Maršič

direktor Inkubatorja Sežana

“Z dinamično, vitko in inovativno ekipo sodelavcev smo uspeli doseči in preseči vse začrtane cilje ter okrepiti pomen inkubatorja v regijskem, nacionalnem in mednarodnem podpornem okolju.”

“Z delom direktorja in ekipe smo izredno zadovoljni. Zadane cilje, ki jih redno spremljamo z merljivimi kazalniki, so uspešno izpeljali in celo še presegli,” je dosežke sežanskega Inkubatorja pohvalil tudi predsednik nadzornega sveta Marjan Mateta.

Visoka strokovna šola do leta 2024

V strategiji razvoja za obdobje 2023-2027 so si za cilj postavili 25 inkubiranih podjetij s približno 50 novimi delovnimi mesti, poleg tega želijo vzpostaviti vsaj eno raziskovalno skupino.

26

novih podjetij so v Inkubatorju Sežana inkubirali med leti 2018 in 2022

V sežanskem Inkubatorju so začrtane cilje v zadnjih štirih letih celo presegli. Foto: Katja Kirn Vodopivec

Začeli bodo tudi postopek za akreditacijo Visoke strokovne šole za oblikovanje in fotografijo Sežana, ki bi vrata odprla v šolskem letu 2024/2025. Skupaj z občino si prizadevajo tudi za ureditev študentskega doma z vsaj 40 ležišči.

“Ogledanih imamo že nekaj potencialnih lokacij, kjer bi lahko tudi s pomočjo državnih razpisov v kratkem prišli do ustreznih nastanitvenih kapacitet, kar je tudi eden glavnih pogojev za razvoj visokošolskega središča v Sežani,” je povedal župan Andrej Sila.

Možnosti se nakazujejo v starem delu poslovnih objektov Bolnišnice Sežana ali v izpraznjenih prostorih podružničnih osnovnih šol, denimo v Povirju. Še najmanj razmišljajo o novogradnji, ki bi bila ob številnih odprtih projektih za občino prevelik finančni zalogaj, pravi Sila.

Na občini si prizadevajo zagotoviti pogoje za prehod podjetij iz inkubatorja v nove prostore bodočih industrijskih con. “Ne tiha želja je tudi ustanovitev tehnološkega parka, kjer bi mlada podjetja po koncu petletnega obdobja inkubacije lahko nadaljevala delo,” dodaja Sila.