V Pivko se vračajo štorklje
V gnezdo sredi Pivke se je vrnila štorklja. Pravzaprav gre najverjetneje za samca, ki se iz prezimovališč v Afriki običajno vrne pred samico in pripravi gnezdo zanjo. Na primorsko-notranjskem območju gnezdi še nekaj parov štorkelj
PIVKA > Štorklje se v Pivko vračajo že nekaj let zapored, potem ko jih nekaj časa ni bilo. Prvič je par tja prišel pred enajstimi leti, a ni imel sreče z gnezdom, saj mu je vanj udarila strela. Zdaj Pivčani upajo, da so se štorklje pri njih vendarle udomačile.
Prvi par štorkelj je na primorsko-notranjsko območje prišel pred 16 leti, ko si je spletel gnezdo na Razdrtem. Nato so se naselile še v Dilcah, tudi tja se je štorklja letos že vrnila, v Hraščah, Rakitniku, Planini ... “Za vsa gnezda še nisem preveril, ali so se štorklje vrnile, je pa stanje stabilno. Pred leti so se pojavile še marsikje in začele delati gnezda, a so nato ostala prazna,” pravi ornitolog Brane Koren.
Kje se štorklje naselijo, je odvisno od hrane, ki jim je v okolici na voljo. Gnezda pa lahko ostanejo prazna, ker se med dolgo potjo med selitvijo štorkljam lahko marsikaj zgodi.
V isto gnezdo se običajno vračata ista samec in samica, kljub temu, da njuna zveza ni trajna. “Zveza se med selitvijo prekine. A štorklja se vrača v isto gnezdo, zato se tam običajno srečujeta ista osebka. So pa znani primeri, ko je samec že sprejel samico, ki je prišla v gnezdo, kasneje pa se je pojavila še samica, s katero je gnezdil prejšnja leta, in potem je 'ta mlado' nagnal in se odločil za preverjeno družico,” pravi Damijan Denac iz Društva za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije.
V Sloveniji gnezdi približno 250 parov štorkelj, iz Prekmurja, kjer jih je bilo tradicionalno največ, so se razširile tudi na Dolenjsko, na Gorenjsko ter primorsko-notranjsko. V Prekmurju se njihovo število celo znižuje, saj travniki izginjajo, s tem pa tudi hrana za štorklje. “Najlažje iščejo hrano na travnikih. Ko so mladiči stari tri do štiri tedne, potrebuje družina štorkelj v gnezdu približno 1,5 kilograma hrane na dan, torej toliko miši, žab, to pa je že takšna količina, ki je ni na voljo kar v vsakem habitatu,” pojasnjuje Denac.
