V kamen vklesan Štanjel (FOTO)
Od tega tedna dalje v Štanjelu stoji prva slovenska maketa naselja, izdelana v celoti iz kamna. Izdelali so jo iz kraškega apnenca - repna iz povirskega kamnoloma v merilu 1:300. A pot do od ideje do postavitve makete v središču Štanjela je trajala kar nekaj let.
ŠTANJEL > “Že dlje časa sem razmišljal, da bi izdelali maketo naselja. Da bo to prav Štanjel, pa se je zgodilo po naključju, ko sem zamisel omenil komenskemu županu Eriku Modicu,” se spominja Anton Marn, ki je skupaj s Špelo Šedivy soavtor makete.
Prostora za napake ni
Začelo se je s prakso treh študentov sežanske višje strokovne šole Nine Prunk, Tine Petrič in Luke Prunka, ki so na podlagi geodetskih informacij izdelali maketo iz kartona. Z delom so v šolskem letu 2021/2022 pri predmetu konservatorstva nadaljevali študentje Martin Kandido, Žiga Dobrovoljc in Jakob Škrbec, ki so poskrbeli za osnovni odvzem materiala in izdelavo osnovnih gabaritov. Z grobim modeliranjem je lani pričela tudi Sibila Leskovec, ki je na letošnjem Euroskillsu osvojila medaljo za odličnost.
Anton Marn
soavtor kamnite makete Štanjela
“Lahko rečemo, da gre za prvo kamnito maketo naselja v Sloveniji, ki je hkrati tudi dodatna turistična atrakcija v Štanjelu, obiskovalcem pa bo služila za lažjo orientacijo v prostoru.”
Nato pa je delo na maketi prevzela Špela Šedivy, ki je na Krasu že pustila svoj pečat, med drugim je zasnovala tudi kipe v Mitskem parku v Rodiku, in poskrbela za vse detajle. Prostora za napake ni bilo, potrebna je bila velika mera natančnosti in potrpežljivosti. “Sprva si sploh nisem upala in sem puščala več prostora, potem pa sem morala zaradi ozkih uličic odvzemati vedno več materiala. Velikokrat sem šla v Štanjel, si ogledovala strehe, višine,” se spominja dolgotrajnega dela. V delavnici je maketo izdelovala približno 250 ur.
Prva kamnita maketa naselja v Sloveniji
Ob skoraj dve toni težki skulpturi, ki so jo v ponedeljek postavili v središču Štanjela, je težko ostati ravnodušen. “Lahko rečemo, da gre za prvo kamnito maketo naselja v Sloveniji, ki je hkrati tudi dodatna turistična atrakcija v Štanjelu, obiskovalcem pa bo služila za lažjo orientacijo v prostoru, “ je še pojasnil Marn.
Pri ambicioznem projektu so sodelovali sodelavci Izobraževalno razvojnega središča Sežana, študenti in predavatelji iz Višje strokovne šole in sodelavci Inkubatorja Sežana, med katerimi izstopa prispevek Tomaža Vadjunca, kot sponzorji pa so svoj delež prispevali podjetja Vahta, Pirnat in Komunala Sežana ter Občina Komen.
