Šest desetletij odkrivanja podzemnega sveta

Ustanovitelj in prvi predsednik kluba od (1965 do 1977) je bil Alojz Počkaj, znan slovenski jamarski fotograf, ki je tudi kasneje do leta 1977 gostil klubske prostore v kleti svoje hiše. Kasneje se je društvo preselilo v Koper, kjer je še danes aktivno, zadnja leta s prek 40 člani. Dolgoletni predsednik društva je Janko Brajnik, ki so mu na nedavnem odprtju člani v zahvalo za vse dosedanje delo podelili plaketo.

Večino svoje raziskovalne dejavnosti je društvo do sedaj opravilo na Krasu, v Slovenski Istri in tudi Hrvaški Istri ter na Kaninskih podih. Ko je še imelo sedež na Kozini, so na Matičnem Krasu v Lipiški jami odkrili galerijo Kozinski rov. V istem času je prepih izdal, da se za ožino v podoru na dnu vhodnega brezna Janičje jame skriva glavni rov.

Eno najpomembnejših društvenih odkritij je bilo izvedeno v Škocjanskih jamah. Po 100 letih so našli nadaljevanje te znamenite jame, ene najpomembnejših na svetu.

Jame odkrivali doma in v tujini

Nekoliko kasneje so sodelovali pri raziskavah Brezna pri Gamsovi glavici, Brezna pri Leški planini, Snežne jame na Raduhi in Golerjevega pekla.

Eno najpomembnejših društvenih odkritij je bilo izvedeno v Škocjanskih jamah. Po 100 letih so našli nadaljevanje te znamenite jame, ene najpomembnejših na svetu. Jamski potapljači društva so namreč preplavali sifon na koncu Hankejevega kanala in za njim nadaljevali pot proti Kačni jami. Nato so odkrili tudi nadaljevanje Kačne jame na dnu Južne dvorane. Raziskali in dokumentirali so 223 metrov globok Ponor Butori (Martineška jama) v hrvaškem delu Istre.

V matični jami Dimnice so raziskali in izmerili več kot 4,5 kilometra novih rovov, a raziskave potekajo aktivno še danes. Z velikim prizadevanjem vseh članov, potapljanjem in prečrpavanjem sifonskih zapiračev, so združili delo dveh generacij jamarjev društva in tako povezali Slivarske in Hotiške ponikve v enoten jamski sistem.

Po širjenju razpoke na pobočju vrtače v bližnji okolici Materije, so odkrili splet rovov Jazbine v Rovnjah ene najlepših slovenskih jam.

V sodelovanju s člani Jamarskega odseka Slovenskega planinskega društva iz Trsta so raziskovali 404 m globoko Jamo pred Kotlom na pobočju Slavnika, najglobljo jamo na Matičnem Krasu.

Bili so najditelji in vodili raziskave Skalarjevega brezna (trenutno raziskanih 1209 metrov globine in prek 8 km dolg jamski splet), najpomembnejše med slovenskimi globokimi jamami. Prav tako so na Kaninskih podih, skupaj z nekaterimi drugimi jamarji prvi dosegli dno Vrtiglavice, ki je s 643 m globine najgloblja vertikala na svetu.

Člani so organizirali ali sodelovali so na več odpravah v Evropi in dlje po tujini vse do Papue Nove Gvineje.

Strast in prostovoljstvo

Odkritih in raziskanih jam je še precej in lahko bi še na dolgo naštevali, a morda velja še posebej poudariti, da vse to članice in člani počno v prostem času in prostovoljno.

Sicer društvo vodi tudi oglede v dveh turističnih jamah (Sveta jama na Socerbu in Dimnice), ima urejen jamski kataster, ki ga ob novih odkritjih ažurno posodablja, prizadeva si za ohranitev narave in popularizacijo dejavnosti s čistilnimi akcijami ter izvedbo tečajev jamarskih veščin za pridobitev naziva jamar in jamar pripravnik.

Člani društva opravljajo funkcije v organih Jamarske zveze Slovenije, sodelujejo v republiški enoti Jamarske reševalne službe, v okviru koprske Civilne zaščite pa deluje enota za reševanje iz visokih stavb.

Na odprtju razstave, ki bo v avli Osrednje knjižnice Srečka Vilharja na ogled do 8. maja, je zbrane nagovoril tudi predsednik Jamarske zveze Slovenije Igor Benko in predstavnik Medobčinske službe za zaščito, reševanje in varstvo okolja Igor Rakar.