Šakali tržejo komaj skotena teleta

Na tleh ležeča krava v krčih, okrog nje pa trop šakalov, ki žrejo komaj skoteno tele. Tak je nov način napadov šakalov na govedo na pašniku Tonija Širclja v okolici Knežaka. V dveh tednih so mu pojedli že dva teleta, dve obgrizeni kravi pa je moral usmrtiti. V prihodnjih dneh se mora oteliti še osem krav, zato Šircelj obupuje in se sprašuje, ali sploh še vztrajati z živinorejo.

KNEŽAK > “Zadnjo so napadli minulo nedeljo, predzadnjo pa dva tedna pred tem,” nam je zgrožen nad novim načinom napada šakalov na njegovo govedo povedal živinorejec Toni Šircelj s Prema. Njegovih 38 krav dojilj simentalske pasme se pase na pašniku pri Knežaku, pašnik pa ima ograjen z električnim pastirjem, kot velevajo predpisi za prosto rejo, v kateri ostajajo krave zunaj celo zimo.

Odrasla krava je prevelik zalogaj za šakale, zato se je običajno niti ne lotijo. Šakali v okolici Knežaka pa so ugotovili, da je krava v času telitve zelo ranljiva, in to taktiko napada so zdaj že dvakrat uspešno izpeljali. “V hlevu se krava lahko teli tudi stoje, ko ji ljudje pomagamo, v naravi pa se uleže na tla in potem na tleh sama izvrže tele,” pojasni Šircelj. “Takrat je popolnoma nemočna. Sama ima porodne krče in ko je tele na pol zunaj, ne more bežati.”

Toni Šircelj

živinorejec

“V primerjavi s šakali so volkovi in medvedi zdaj manjši problem. Šakalov je kot podgan, vsepovsod se skrivajo in samo iščejo hrano.”

Le nemočno sešteva škodo

In ravno v tistem trenutku so šakali napadli dve njegovi kravi. Teleta so že med kotitvijo začeli trgati, ko je prišlo iz krave, so ga pojedli celega, obe kravi pa so tako obgrizli, da ju je moral Šircelj usmrtiti. “Eno tele so samo popolnoma raztrgali, to zadnje pa so pojedli skoraj celega. Ostala je le glava, noge in kosti. Ne predstavljam si trpljenja, ki ga doživlja krava ob takem napadu,” pravi Šircelj. To pa še ni vse. Šakali so mu letos pokončali še štiri teleta, ki so se uspešno skotila in nato komaj postavila na noge.

“Čreda je v tem pašniku že nekaj let, do letos je bilo bolj ali manj vse v redu, letos pa je živa groza. Prišli so slikat kadavre, kdaj bom dobil odškodnino, pa je vprašanje,” tarna Šircelj. Ena taka krava je vredna približno 2000 evrov, če štejemo še škodo s teleti, so ga šakali samo letos spravili ob skoraj 10.000 evrov. 30-letni Toni Šircelj pa se ukvarja samo s kmetijstvom in od kmetijstva živi. “V nekaj tednih gre celoletno delo v nič,” pravi.

“Naših pašnikov ne moremo ograditi tako kot tiste na Gorenjskem. Pri nas imamo kotanje, doline, grmovje … Ampak v Ljubljani tega ne razumejo.”

Ogroženih še osem krav

V zadnjih mesecih je ob pašniku tudi sredi dneva večkrat srečal šakale. “Zbežijo kakih 50 metrov stran, se skrijejo za kakšen grm in potem kukajo. Sploh se ne bojijo človeka, so skoraj udomačeni,” sarkastično pripominja. Od prvega letošnjega napada tudi do desetkrat dnevno obhodi rob pašnika in preveri električnega pastirja, vendar črede ne more stražiti 24 ur dnevno.

“Pred časom sem s traktorjem pripeljal v pašnik bale sena in na lastne oči videl, kako je krava pred tropom šakalov branila komaj skoteno tele. Uspela je vstati in jih odganjala stran. Če ne bi prišel in jih pregnal, je vprašanje, kako bi se končalo. Večina krav se je zdaj že otelila, še osem se jih bo v roku enega meseca. Seveda me je strah, kaj bo z njimi. Lahko mi pokončajo vseh osem telet in zgrizejo vseh osem krav,” skrbi Širclja.

Šakalov je kot podgan, ker je država mencala

Krivdo za tako stanje pripisuje državi, ki je mencala in mencala z odločitvijo, da lahko lovci streljajo tudi šakale, dokler se ti niso tako razpasli, da je zdaj nemogoče zmanjšati njihovo število. Šakal se je na Primorsko v zadnjih desetletjih najbolj razširil iz Istre in Dalmacije, kmetijsko ministrstvo ga je med divjad uvrstilo že leta 2014, vendar so do leta 2020 le spremljali njegovo populacijo. Šele ko je začel povzročati veliko škodo, so ga 1. maja 2020 uvrstili med lovno divjad, kar pomeni, da ga lovci lahko streljajo.

“V primerjavi s šakali so volkovi in medvedi zdaj manjši problem. Šakalov je kot podgan, vsepovsod se skrivajo in samo iščejo hrano. Zjutraj ne vem, na kakšen prizor bom naletel v pašniku. Najbolj se mi smili krava, ki vsa obgrizena stoji ob ostankih teleta in ne more nič … Naših pašnikov ne moremo ograditi tako kot tiste na Gorenjskem. Pri nas imamo kotanje, doline, grmovje, kamenje … Ampak v Ljubljani tega ne razumejo. Nekateri tudi živimo od tega in če bo šlo tako naprej, bo marsikdo obupal,” zaskrbljeno ugotavlja Šircelj.

---