S presenečenjem so Alojzu Sedmaku polepšali 101. rojstni dan

• Alojz Sedmak danes živi na Jurščah, v svoji hiši, kjer zanj vzorno skrbita hčerki Sonja in Dolores. Ob nedavnem 101. rojstnem dnevu so mu borci iz Pivke pripravili enkratno presenečenje, podobno kot ob 100-letnici. Prijatelj Rafko mu je s soprogo zapel nekaj partizanskih pesmi, obiskal pa ga je tudi predsednik Zveze borcev za vrednote NOB Slovenije Marijan Križman in podpredsednica organizacije Ljubica Jelušič. Predsednik zveze borcev mu je v znak junaštva med NOB izročil najvišje borčevsko priznanje - zlato plaketo, častno plaketo pa mu je namenila tudi predsednica Republike Slovenije Nataša Pirc Musar.

Ob rojstnem dnevu je med prijatelji sovaščani podoživel še nekaj utrinkov, ki jih je doživljal med vojno in po njej.

3. aprila 1941 so Italijani Juršče, Palčje, Koritnice, Bač in Trnje v celoti izselili. Prebivalci so morali domove zapustiti v 24 urah. Vaščane Juršč so izselili v Italijo v Montecatini. Po enem mesecu so jih vrnili nazaj v popolnoma izropane domove, brez hrane in vsega potrebnega za preživetje. In preživeti jim je uspelo samo ob tesni povezanosti in medsebojni solidarnosti.

Drugi tragični dogodek je doživel leta 1942, ko so italijanski vojaki napadli skupino partizanov ob Mrzli jami nad Jurščami. Ker je bilo tudi med agresorji precej padlih, so z Juršč v pivške kasarne odpeljali vse moške, sposobne za delo. Izpustili so jih po treh tednih zasliševanj in mučenja

29. decembra 1943 so zgodaj zjutraj v vas pridivjali Nemci, obkolili vas in šli v spremstvu domobranca od hiše do hiše. Aretirali so sedem moških in eno žensko. Vse vaščane so zbrali sredi vasi in jim zabičali, da bodo vas zažgali, če bodo podpirali bandite. Talce so odpeljali v Ilirsko Bistrico in jih postrelili. Za njihove grobove se še danes ne ve. Za tragedijo je Sedmak izvedel po novem letu, ko se je z enoto vračal iz Bele krajine čez Juršče v Brkine.

Leta 1944, februarja so nemška letala priletela iz smeri Koritnic in bombardirala vas. Ena hiša je pogorela, umrli so trije ljudje, vse strehe hiš so bile preluknjanje od rafalov, tako da je pozimi njihove domove ob vsakem dežju zamakalo.

Julija 1949 je pet otrok, starih od šest do deset let, v vas privalilo topovsko granato. Eksplozija sredi vasi je ubila vseh pet otrok. To je bila ena najbolj bolečih nedelj za Juršče in njene prebivalce.

Grozote vojne je Alojz Sedmak preživel ob zavedanju, da edino upor proti okupatorju lahko reši obstoj slovenskega naroda. V visoki starosti je ponosen, da živi v samostojni Sloveniji, čeprav ga boli, ko posluša, kako nekateri potvarjajo zgodovino in širijo laži, da bi upravičili izdajstva in kolaboracijo. •