Roman Aleksandra Batiča kot spodbuda k sonaravnemu življenju

V sežanski Kosovelovi knjižnici je Aleksander Batič, ki je bil med drugim med letoma 2010 in 2012 tudi podpredsednik Sveta za varstvo okolja, minuli teden predstavil svoj knjižni prvenec z naslovom Vseeno. Vse je eno, s katerim želi spodbuditi razmislek o sonaravnem, prijaznejšem razvoju. Veliko vzporednic, kot svetlih zgledov, h katerim bi se danes veljalo vrniti, je v knjigi povezal s staroverci z območja Krasa in Posočja.

Aleksander Batič med predstavitvijo svojega romana Vseeno. Vse je 
eno v Kosovelovi knjižnici. Foto: Biljana Pavlović
Aleksander Batič med predstavitvijo svojega romana Vseeno. Vse je eno v Kosovelovi knjižnici. Foto: Biljana Pavlović

SEŽANA > Koprčan Aleksander Batič (po rodu Goričan) se sicer v sklopu zavoda Interso ukvarja s promocijo celostnega, prijaznega sonaravnega življenja s poudarkom na ekoloških naseljih in prijaznem podjetništvu. Je ambasador evropske mreže ekovasi (v Sloveniji, žal, nimamo še nobene prave), bil pa je tudi soustvarjalec akcije Očistimo Slovenijo v enem dnevu leta 2010 in član mednarodne ekipe Let's do it world, svetovne čistilne akcije leta 2012, s katero jim je uspelo angažirati 15 milijonov ljudi. “Slovenci smo tudi v tem pogledu svetovni prvaki - takrat je v Sloveniji sodelovalo kar 13 odstotkov prebivalstva, kar nas je uvrščalo v sam vrh po udeležbi,” pove Batič. Kot dodaja, že skoraj 20 let aktivno dela na povezovanju, razumevanju in dialogu med različnimi deležniki, kot so šole, podjetja, vladne službe, sindikati ... “Z državnimi institucijami skušam sodelovati tam, kjer se ujamemo, kjer se pa ne, ne … Ker ni nič narobe, če različno razmišljamo,” razlaga.

Daleč najbolj zanimiva delovna izkušnja - pastir

Pred tremi leti pa je, kot pravi, doživel svojo daleč najbolj zanimivo življenjsko izkušnjo - štiri mesece je bil pastir pod Matajurjem. “Vstajal sem ob 4. uri zjutraj in do poznega večera ves čas nekaj počel, a nisem pregorel, zanimivo. Delal sem v naravi, z živalmi in v tem sem neizmerno užival,” svojo izkušnjo opisuje Batič. Tu je, kot kaže, najbolj začutil stik s staroverskimi praksami, ki so ga navdihnile tudi za pisanje knjižnega prvenca. “Vso to staro filozofijo, ki smo jo pozabili, bi lahko vpeljali v naše življenje ... Zato sem napisal roman, v katerem združim vse te poglede,” razlaga. V tem staroverskem oziroma naravoverskem pogledu sta se zelo dobro ujela z Borisom Čokom, dolgoletnim zbiralcem starega ljudskega izročila na področju Krasa, ki je sodeloval tudi na marsikateri predstavitvi Batičeve knjige. Roman je Batič pisal z željo, da bi pri bralcu sprožal vprašanja, saj, kot pravi, s sodobnim načinom življenja “krademo našim potomcem”. Sonaravno, prijaznejše življenje je po njegovem mnenju ena od rešitev.


Najbolj brano