Razglednica je po več kot sto letih dosegla svojce vojaka

Vojko Tavčar je v družinski zapuščini našel dopisnico iz 1. svetovne vojne, namenjeno njegovemu prastricu Venčeslavu Tavčarju, avstro-ogrskemu vojaku 97. pehotnega polka. Dopisnica Venčeslava ni nikoli dosegla. Zaradi njegove smrti v vojni je bila po pošti vrnjena družini. Ob njej se je ohranila razglednica brez znamke z naslovom “Gosp. Jakob Simsič, Studeno 36 pri Postojni, Krajnsko” in dopisom: Dragi Starši! Že dolgo časa mi niste nič pisali. Ne vem kaj in kako vam kaj gre. Upam, da dobro. Meni gre še vedno po starem, vendar ni treba prej pisati, dokler vam [bom] jaz še kaj pisal. Vas pozdravlja vaš [sin] Simsič.

Želja Vojka Tavčarja, da bi ohranjena razglednica dosegla potomce Jakoba Simsiča, je bila uresničena s pomočjo Anice Milavec iz Studenega, ki je Vojka Tavčarja seznanila z 91-letno, drugo najstarejšo sovaščanko Marijo Simsič, rojeno Kovačič v vasi Cajnarje na Cerkniškem. Obisk Vojka in njegove žene Ljube in izročitev razglednice sta bila za Marijo Simsič izjemno presenečenje.

Potrdila je, da je bil Jakob Simsič, po domače Andrejažev, njen tast, ki se je rodil leta 1892, naslovnik pa je tastov oče - soimenjak. Po njenem pripovedovanju se je že pri osemnajstih letih odpravil v Ameriko. Z zaslužkom od dela v rudniku premoga je pomagal družini preživeti in je omogočil izgradnjo vodnjaka (štirne). Ob izbruhu 1. svetovne vojne se je odločil za vrnitev domov, a v Studenem ni ostal dolgo, saj je bil mobiliziran v avstro-ogrsko vojsko. Na fronti v Galiciji ga je doletela poškodba roke, zaradi česar je bil poslan na zdravljenje v lazaret na Poljskem. Po okrevanju se je vrnil domov, a je posledice poškodbe čutil celo življenje.

Čeprav je nepojasnjeno, zakaj se je razglednica znašla v Tavčarjevi zapuščini, je pomembno lepo dejanje Vojka Tavčarja, s čimer so Andrejaževi po več kot stoletju prejeli razglednico s fotografijo prednika, ki je obenem edina ohranjena fotografija Jakoba Simsiča iz 1. svetovne vojne. • iu