Primorski gospodarstveniki s predstavniki vlade o razmerah v gospodarstvu in preprekah, ki omejujejo razvoj

Gospodarstveniki Primorske so imeli danes zvečer v lipiškem hotelu Maestoso priložnost, da predstavnike vlade povprašajo, kaj nameravajo narediti, da bi se razmere za poslovanje v tem delu države izboljšale, pa tudi, kaj bo država naredila za izboljšanje prometne infrastrukture. Tradicionalno, že 27. srečanje srečanje si bodo gospodarstveniki zapomnili tudi po tem, da so na njem sprejeli Lipiško izjavo.

Odpri galerijo

LIPICA > Vse tri gospodarske zbornice, ki delujejo na Primorskem, so tik pred srečanjem v Lipiški izjavi zapisale, kaj od države pričakuje in zahteva primorsko gospodarstvo. Gre za boljši infrastrukturo, pa tudi učinkovitejši izobraževalni sistem, decentralizacijo, predvidljivo davčno politiko, debirokratizacijo, prijaznejši plačni sistem ...

Vse te težave so bile tudi v ospredju vprašanj, na katera so morali na srečanju odgovarjati predstavniki ministrstev. Udeležbo so sprva napovedali trije ministri. Na koncu se ga je udeležil minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Matej Arčon, ministra za infrastrukturo in gospodarstvo pa sta poslala svoje državne sekretarje.

V letu poplav ni mogoče zagotoviti še 50 milijonov za Kanin

Matevž Frangež, ki opravlja to vlogo na ministrstvu za gospodarstvo, se je v svojih odgovorih na vprašanja dotaknil tudi turizma, ki je na primorskem pomembna panoga. “Strategija turizma je doseganje višje dodane vrednosti, kot je sedaj. Ljudje iz turizma odhajajo, ker so tam slabo plačani, plačani pa so slabo, ker storitve niso na taki ravni, da bi jih gostom lahko zaračunali,” je povedal.

Primorce zanima tudi, kako bo s Kaninom, ki na Slovenski strani ne obratuje. “S Kaninom se precej ukvarjamo, vendar je jasno, da 50 milijonov vložka v opremo v letu, ko smo doživeli največje poplave v Sloveniji, ni možno zagotoviti, še naprej pa iščemo ustrezen model, da bi tudi slovenska stran Kanina zaživela kot naše najvišje visokogorsko smučišče,” je pojasnil.

Med temami, ki so pomemben izključno za Primorsko, je Frangež izpostavil še novi zakon o kobilarni Lipica. Ministrstvo je pri koncu z vnašanjem zadnjih sprememb po koncu medresorskega usklajevanja in zakon naj bi bil že kmalu na vladi.

Drugi tir bo prevzel le rast tovornega prometa iz Luke

Državni sekretar na ministrstvu za infrastrukturo Andrej Rajh pa se je moral soočiti z neizprosnimi vprašanji, kaj bo država naredila za boljšo prometno povezljivost Primorske s centrom države. Na vprašanje, kdaj bo primorski krak avtoceste do Ljubljane postal tripasovnica, je odgovoril, da so na določenih delih že trije pasovi, Dars pa se pripravlja na širitev najbolj obremenjenih odsekov ljubljanskih vpadnic. Na ministrstvu resno računajo s tem, da bo del tovornega prometa prevzel drugi tir, ko bo po njem stekel promet. “Ocenjujemo, da bo železnica prevzemala rast prometa iz Luke Koper. Železnica ne bo zmanjšala pritiska na ceste, ampak zagotavljala, da se ta pritisk ne bo povečal,” je dejal.

Med vlaganji v prometno infrastrukturo na Primorskem je za naslednje obdobje izpostavil vlaganja v serminsko in bertoško vpadnico. Potekajo ali bodo potekale še investicije v bohinjsko progo, železniški postaji v Novi Gorici in Kopru, poteka tudi gradnja druga tira. Dodaten velike investicije pa niso mogoče: “Letos je prednost sanacija škode po poplavah. Konsenz je, da se najprej pomaga tistim, ki so ostali brez cest. To je drugače kot na Primorskem, kjer ceste so.”

Minister Matej Arčon je izpostavil tudi gospodarske priložnosti povezovanja s Slovenci v zamejstvu in po svetu. Letos želijo identificirati podjetja po svetu, ki so v lasti Slovencev. Tako bi lahko odpirali vrata za nove posle, pa tudi za koristne informacije, kako vstopati na tuje trge.

Srečanje gospodarstvenikov primorske poteka v organizaciji treh gospodarskih zbornic, ki delujejo na tem koncu države. Poleg gospodarstvenikov se dogodka udeležujejo tudi župani, predstavniki lokalnih razvojnih organizacij in drugih ustanov ter vodilni v GZS.

Predstavniki primorskih gospodarskih zbornic so pred srečanjem podpisali Lipiško izjavo.

---