Predstavitev regionalnega prostorskega načrta primorsko-notranjske regije: o avtocestnem kraku, ki ga ni, in tudi o vetrnicah
Z letošnjim letom se je v vseh slovenskih regijah začela priprava regionalnih prostorskih načrtov, ki predstavljajo novo vmesno raven prostorskega načrtovanja med državnim in občinskim. V primorsko-notranjski regiji so ob tem izpostavili več ključnih izzivov, med drugim manjkajoči avtocestni krak, beseda pa je tekla tudi o vetrnih elektrarnah.
ILIRSKA BISTRICA Kot je povedala vodja priprave regijskega prostorskega načrta za primorsko-notranjsko regijo Dunja Mahne, so vključeni deležniki med pripravo projekta izpostavili več ključnih izzivov, med drugim manjkajoči avtocestni krak do Jelšan, povezave javnega potniškega prometa, veliko pomanjkanje stanovanjskih enot in prostora za gradnjo v nekaterih delih regije, odnos do gospodarstva v regiji ter težave s širitvijo gospodarskih con in umeščanjem novih. Ob tem so spomnili tudi na nujno upoštevanje podnebnih sprememb in na zagotavljanje rezervnih vodnih virov.
Niso se izognili niti pereči problematiki
Med javno predstavitvijo načrta, ki je v sredo potekala v Ilirski Bistrici, se niso izognili niti pereči problematiki, povezani s potencialno postavitvijo vetrnih elektrarn.
"Zavedamo se, da so obnovljivi viri energije pomembni in ni res, da se želimo temu absolutno izogniti. Zdi pa se nam zelo pomembno, da se pri umeščanju katerekoli zadeve v prostor, pa naj bo to avtocesta, športna dvorana, gospodarska cona, karkoli, vedno upošteva strokovne podlage in strokovna mnenja. Torej treba je iti tja, kjer je prostor najmanj ranljiv, ne pa tja, kjer je zelo ranljiv," je povedala Mahne.
Regijski prostorski načrt, ki bo nadomestil strateški del občinskih prostorskih načrtov vseh občin v regiji in bo za občine zavezujoč dokument, so za primorsko-notranjsko regijo sicer pripravili v družbi RRA Zeleni Kras. Kot je ob tem za STA še poudarila Mahne, vmesne ravni, ki presega občinske meje, v Sloveniji do zdaj nismo poznali, hkrati pa ta vseeno vključuje območja zaključenih prostorskih enot.
Projekt naj bi zaključili do konca leta 2026
Postopek je sicer sestavljen iz treh vsebinskih sklopov. Sprva so v regiji z ministrstvom za naravne vire in prostor podpisali pogodbo. "Ministrstvo je naročilo strokovne podlage, ki smo jih prejeli lansko jesen, za območje posameznih regij pa so bile te relativno skope, saj se je izkazalo, da tudi resorji do zdaj še niso razmišljali regijsko in zato tudi strokovnih podlag niso implementirali na regijski ravni," je razložila Mahne.
Sledili sta analizi potreb in ciljev, pri čemer so oblikovali skupino iz vseh šestih občin; poleg Ilirske Bistrice so to še Bloke, Loška dolina, Cerknica, Postojna in Pivka. V slednjih dveh občinah podobno predstavitev, kot je bila v sredo v Ilirski Bistrici, načrtujejo v prihodnjih tednih, drugje so jo že izvedli. Projekt naj bi sicer zaključili do konca leta 2026.