Pred 70 leti je v Ilirski Bistrici vse “poskakovalo”

Žarišče potresa pred 70 leti je bilo sedem kilometrov pod površjem, največja intenziteta pa je dosegla sedmo stopnjo po evropski potresni lestvici.

Poškodovanih je bilo prbližno 60 odstotkov stavb v Ilirski Bistrici, med njimi 30 odstotkov huje. Poškodbe so nastale tudi na objektih v okoliških vaseh. Kot so povedali domačini, ni prišlo do rušenja celotnih poslopij, so pa popokali zidovi, podrli so se dimniki in podobno.

“Šipe na oknih so se sesule, vrata v sobo so se odprla, vse je poskakovalo in se gugalo kot na barki,” je v svojih spominih potres opisala ena izmed dijakinj, ki so takrat bivale v dijaškem domu v samostanski stavbi v Trnovem pri Ilirski Bistrici.

Škodo so prebivalci odpravljali bolj ali manj sami. “Podrte dimnike in razpoke smo popravili sami, nastale škode nam ni nihče povrnil. Takrat ni bilo nobenih komisij, ki bi si ogledovale škodo na hišah, vsaj jaz se jih ne spomnim,” je povedal domačin Dimitrij Grlj.

S prijateljema se Škrlj tudi spominja, da je bil zaradi potresa precej okrnjen pouk v šolah. Namesto šestkrat na teden so imeli pouk prvi mesec po potresu le trikrat na teden, saj je bilo še več popotresnih sunkov. Tudi zaradi njih je bil pouk rajši kot običajno.

Domačin in naš nekdanji sodelavec, upokojeni novinar Primorskih novic Tomo Šajn, pa je povedal, da je morala njegova družina po velikem potresu ob vsakem potresnem sunku v klet, saj je bil to po mnenju njegovega strica najbolj varen prostor v hiši. Stric se je tako bal potresov, da je imel v spalnici vedno piščalko in lopato. Z njima naj bi si pomagal, če bi se ponoči zaradi potresa porušila hiša, je dodal.

Tako je o potresu poročal predhodnik Primorskih novic, Slovenski jadran.

Foto: Pn

Na Ilirskobistriškem so sicer potresi relativno pogosti. Po potresni zgodovini in sproščeni seizmični energiji sodi širše območje med potresno aktivnejše predele v državi. Več potresne energije se je v preteklosti sprostilo le na idrijskem, ljubljanskem, krško-brežiškem območju in v Zgornjem Posočju.

V novejši zgodovini so se na območju Ilirske Bistrice tla močneje stresla tudi v letih 1995 in 1998, nazadnje pa leta 2005. K sreči je imela večina žarišče globlje od deset kilometrov, ko so učinki na površju manjši.

“Na širšem območju Ilirske Bistrice lahko pričakujemo potrese do osme stopnje po evropski makroseizmični lestvici, kar pomeni, da lahko povzročajo hujše poškodbe in celo porušitve slabo zgrajenih objektov, kar se je v preteklosti že dogajalo,” je povedal župan Občine Ilirska Bistrica Gregor Kovačič.

Sam se dobro spominja potresov, ki sta Bistrico prizadela 22. maja 1995 ter 24. aprila 2005. Prvi je imel magnitudo 4,7, drugi pa 3,9. Učinki obeh so bili precej manjši od potresa v letu 1956.

“K sreči gre v večini primerov za potrese z manj sproščene energije. Nas pa številni manjši potresi opominjajo na to, da živimo na potresnem območju. Prav je, da imamo prebivalci občine to v zavesti in smo pripravljeni za primer hujših dogodkov,” je pozval Kovačič.

Spomin na potres pred 70 leti ohranjajo tudi v Gimnaziji Ilirska Bistrica. Skupaj z Uradom za seizmologijo Agencije RS za okolje in prostor so konec tedna v prostorih gimnazije pripravili predavanje o potresih na ilirskobistriškem in tudi širše.

“Danes, ko od dogodka mineva sedem desetletij, se nam zdi pomembno, da dogajanje predstavimo tudi mlajšim generacijam, saj tako ohranjamo spomin na pretekle dogodke lokalnega okolja ter z razumevanjem preteklih preizkušenj poskušamo graditi bolj odgovorno, sočutno in povezano skupnost,” je za povedala profesorica zgodovine na gimnaziji Sonja Škrlj Počkaj.