Požgani Kras na slikah Hermana Gvardjančiča

SEŽANA > Stalna zunanja sodelavka, umetnostna zgodovinarka in likovna kritičarka Anamarija Stibilj Šajn je predstavila razstavljena dela razstave z naslovom Slovenae 22: Kras. Nastala so kot slikarjev odziv na kraško pokrajino, uničeno v požaru na Krasu v letu 2022.

Ustvarja svojstveno krajino

Herman Gvardjančič, magistre slikarstva, dolgoletni profesor na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani ter v letu 2023 tudi prejemnik Prešernove nagrade za življenjsko delo, je eden najvidnejših ustvarjalcev sodobne slovenske umetnosti in izrazito samosvoj predstavnik temnega modernizma. Znotraj tradicionalne krajinske tematike, ustvarja novo krajino, izrazito svojstveno, intimizirano. Objem narave najde pot k sebi, v njeni posvečeni tišini lahko razmišlja o človeku, aktualnih dogodkih, porušenemu odnosu med človekom in naravo, bolj aktualnih podnebnih spremembah in ekoloških katastrofah.

Avtor je v tokratnem ciklu ustvaril izseke požganega, zoglenelega kraškega sveta v tehniki oglja, akrila in pepela. Dramatična izkušnja predstavlja nadaljevanje umetnikovega projekta Slovenae, ki ga je začel ustvarjati leta 1988. V njegovih delih je slišati klic zaskrbljenosti, opozorilo in svarilo človeku in človeštvu. S temnimi barvnimi paletami je ustvaril izseke požganega, zoglenelega kraškega sveta. Likovna dela so nastala v kombinirani tehniki, za katero je uporabil oglje, akril in pepel. Pokrajina z ožganimi drevesi so pričevalci minulega življenja in hkrati simboli vztrajnosti in boja. Simbolizirajo znamenja, ki izpričujejo vez med zemljo in nebom, med materialnim in duhovnim. “Ob strašljivih silhuetah neomajnih borcev pa avtor prižiga luč upanja. V marsikatero kompozicijo premišljeno odmerjeno vključi potezo zelene ali rumene barve, kot seme življenja, ki bo vzklilo na pogorišču, kot svetlobo, ki bo omilila še tako črno noč obupa. Narava se nikoli ne da in takšen je tudi avtor, klen v svoji ustvarjalni drži,” poudarja Stibilj Šajnova.

Intimno povezan s pogorišči

Gvardjančič, ki razstavlja tako doma in v tujini ter je za svoje delo prejel številne nagrade, med njimi tudi Plečnikovo, Groharjevo in Prešernovo nagrado, izbrano temo uresničuje na različnih nosilcih velikega in malega, intimnega formata. Slikar je osebno povezan s prostorom kraških pogorišč. Po starem očetu je iz Branika, po materi Luciji Colja pa iz Gabrovice pri Komnu. Dramatična izkušnja ranjene narava je vplivala na njegovo ustvarjalnost.

“Iz tega prostora je ustvaril izrazno močne, z globokimi, sporočilnimi spoznanji zaznamovane umetniške vrhunce. In tako le še utrjuje svojo enkratnost in piedestalnost na slovenski in mednarodni likovni sceni. Slikar Gvardjančič pa s čutečim odnosom do narave in ljudi ter živali ustvarja nov cikel Prekleta žalost,” pravi Stibilj Šajnova

Razstava bo na ogled še v mesecu požarne varnosti, vse do 19. oktobra.