Poslikave kot upor prepovedim fašizma

SLIVJE > V letih 1943 in 1944 je Tone Kralj poslikal strop in zgornji del sten cerkve Sv. Martina v vasi Slivje na obrobju Brkinov. Njegove podobe niso bile le dekoracija, temveč tiha nebesedna sporočila pripadnosti, upanja in subtilna močna oblika kulturnega odpora. Morda so prav Kraljeve slike kot duhovna sidra povezovale domačine, jim dajale moč za vztrajanje, da se je skupnost ohranila, ne le kot naselje, marveč kot živa skupnost s spominom, identiteto in voljo do obstoja.

Umetnost dar skupnosti

Župnija Hrpelje-Kozina je 7. novembra v znak zahvale poklonila sveto mašo umetniku Tonetu Kralju ob 50. obletnici njegove smrti, človeku, ki je skozi sakralno umetnost ohranil slovensko identiteto v času fašističnih groženj. Duhovni dogodek je združeval umetnost, vero in zgodovinsko zavest. Tone Kralj je med vojno namreč delil tisto, kar je imel - svojo umetnost kot dar skupnosti.

Edvard Kovač

Foto: Sta

Gost večera je bil filozof, teolog in antropolog dr. Edvard Kovač, avtor več knjig, dobitnik Reda viteza za umetnost in leposlovje v Franciji ter prejemnik Rožančeve nagrade za zbirko esejev Oddaljena bližina

V drugem delu duhovno-družbenega dogodka je v tem večeru predavatelj Edvard Kovač predstavil svetnika Martina, ki ga je Tone Kralj naslikal na eni izmed slik ciklusa upodobitve poslikav v notranjosti cerkve v Slivju, edinega v pozitivni luči. Martin ni postal svetnik zaradi čudežev, ampak zaradi preprostega iskrenega dejanja dobrote. Je svetnik s človeško toplino. Njegova delitev plašča je metafora za solidarnost in človečnost. Sveti Martin je za Slovence simbol dobrote in skromnosti. Za Slivarce kot zavetnik njihove cerkve pa pomeni nitko, ki se je skozi stoletja vtkala v njihov vsakdanjik in identiteto.

Kraljeva slika svetega Martina je umetniško delo, ki pričuje o vrednotah in vabi obiskovalce k notranji preobrazbi, da kot Martin delijo svoj plašč in se odrečejo sebičnosti.

Slike namesto prepovedane besede

Slikar Tone Kralj (1900-1975) je posebne znake narodne identitete postavil na nacionalnem obrobju v slovensko-italijanskem obmejnem prostoru s stenskimi poslikavami primorskih cerkva po prvi svetovni vojni. Slike v slovenskih narodnih barvah, bela, modra, rdeča, naj bi nadomestile prepovedano slovensko besedo.

In kaj imata skupnega umetnik Tone Kralj in svetnik Martin, ki ju je predavatelj Kovač postavil enega ob drugega? Svetnik Martin je razdelil svoj plašč z beračem in njegovo dejanje je postalo simbol solidarnosti in sočutja in topline, umetnik Tone Kralj je s svojim čopičem delil svetlobo, njegova umetnost je govorila brez besed.

Pa še o večplastnem praznovanju: 11. november, praznik sv. Martina, ko mošt postane vino: to je dan, ko se pretvorba lahko zgodi tudi v človeku. Kot se grozdje v temni kleti preobrazi v žlahtno kapljico, se lahko tudi človek v tišini preobrazi v nekaj bolj mehkega, bolj čutečega. Ampak prevečkrat pijemo, da pozabimo, premalokrat, da bi se spomnili, kdo smo. Martinovo vabi, da si privoščimo kupico vina, ki ne omami, ne zamegli, temveč razveseli.

Naj zaključim s končnimi hudomušnimi besedami predavatelja dr. Edvarda Kovača: “Vino razveseli srce, pa si le privoščimo kupico!”

Tone Kralj in svetnik Martin nam kažeta pot v današnjem času, ko se soočamo z odtujenostjo, hladnostjo in neizkrenostjo, ne z velikimi besedami, ampak z majhnimi dejanji, ki nosijo dušo. Tako sta na kulturno-duhovnem dogodku storila duhovnika Niko Čuk in Vid Premrl. Glasbeno pa je kulturno-duhovni dogodek obogatila vokalna skupina Malum. •