Po Krasu so podjetno zidali kar mimo zakona
Očitki civilnih iniciativ so bili upravičeni: v kraških občinah se je gradbena dovoljenja izdajalo precej po domače, zidalo se je tudi na kmetijskih zemljiščih, čeprav zakon tega ne omogoča, zazidljiva območja so še vedno krepko prevelika, dve občini sta delovali preveč v korist investitorjev.
Ne samo apetiti investitorjev, tudi nepravilno delo sežanske upravne enote in sežanske občine je omogočilo pretirano pozidavo kmetijskih zemljišč okrog kraških vasi, je v nadzoru ugotovilo ministrstvo za okolje in prostor Foto: Marica Uršič Zupan
To je v izrednem nadzoru nad delom Upravne enote Sežana in sežanske občine ugotovilo ministrstvo za okolje in prostor.
V včeraj objavljenem poročilu o izrednem nadzoru nad delom Upravne enote Sežana in Občine Sežana je ministrstvo za okolje in prostor navedlo vrsto očitkov zlasti na račun dela sežanske upravne enote in sežanske občine, deloma tudi divaške občine. V tej so napako (nezakonito obvezno razlago občinskega akta) že odpravili.
Pri pregledu izdanih gradbenih dovoljenj za novo naselje pri Škibinih v sežanski občini je ministrstvo ugotovilo, da občina tu ni izvajala pristojnosti urejanja prostora, ki je njena izvirna pristojnost, temveč je to prepustila kar investitorjem. “Skladno z zakonodajo bi morala občina za območje pripraviti in sprejeti izvedbeni prostorski akt, ki bi določil pogoje za gradnjo, skupno komunalno urejanje in parcelacijo, na podlagi le-tega bi morala občina pripraviti program komunalnega opremljanja, z investitorji pa podpisati urbanistično pogodbo z namenom jasne razdelitve stroškov predvsem pri izvedbi komunalne opreme širšega območja,” je ugotovila revizija.
Upravna enota kar po domače
Ministrstvo je najprej pregledalo izdajanje gradbenih dovoljenj, kar za štiri kraške občine v imenu države opravlja upravna enota Sežana. Ta je od leta 2005 do 2009 izdala 548 gradbenih dovoljenj, od tega 70 tujim državljanom (kar je dobra desetina oziroma 12,7 odstotka).
Podrobneje pa je ministrstvo vzelo pod drobnogled gradnjo hiš in stanovanj za trg in ugotovilo, “da obrazložitve izdanih gradbenih dovoljenj niso ustrezne.”
Upravna enota je namreč v izdanih gradbenih dovoljenjih navedla zgolj določbe zakona o graditvi objektov in zapisala, da so vsi pogoji izpolnjeni - ni pa naštela, kateri.
Poleg tega nekateri spisi niso bili kronološko urejeni, iz listin, ki so se v spisu nahajale, pa ni bilo mogoče preveriti, na podlagi česa je bilo ugotovljeno, da je investitor izkazal pravico graditi.
Kako namesto hlevov rastejo bloki
Nadzor je potrdil tudi to, na kar nekateri opozarjajo že dolgo: da občine na Krasu (Sežana, Hrpelje-Kozina, Divača in Komen) še vedno urejajo svoje območje le z občinskimi prostorskimi plani, ki določajo namensko rabo prostora, gradnje pa z zelo splošnimi prostorskimi ureditvenimi pogoji. Čeprav bi za večja gradbena območja morale pripraviti podrobne izvedbene prostorske akte, tega niso storile.
V praksi je to povzročilo celo vrsto škodljivih posegov. Ker so kraške vasi v občinskih prostorskih planih praviloma določene kot območja stanovanj s kmečkimi gospodarstvi, prostorski akti pa ne določajo omejitev pri umeščanju dopolnilnih dejavnosti v taka območja, lahko investitorji namesto denimo hleva “brez večjih težav na takih območjih gradijo večstanovanjske komplekse, pa tudi objekte za trgovske in storitvene dejavnosti. Vse to pa lahko predstavlja preveliko obremenitev lokalne komunalne infrastrukture in okolja,” je ugotovila revizija.
V izrednem nadzoru nad delom občine Sežana je ministrstvo navedlo, da je že januarja 2008 ugotovilo nepravilnosti, in sicer, ”da veljavni odloki o prostorskih ureditvenih pogojih (PUP) v območjih urejanja na kmetijskih in gozdnih zemljiščih določajo podrobna merila in pogoje za načrtovane stanovanjske in druge novogradnje ter njihovo urbanistično in arhitekturno oblikovanje.” Zato je občini že januarja 2008 naložilo, da “mora nemudoma oziroma najkasneje do 23. februarja 2008 razveljaviti določbe Odloka PUP za naselja in določbe Odloka PUP za k. s. Sežana v vseh tistih delih in členih, ki se nanašajo na določitve območij urejanja za novogradnje stanovanjskih sosesk na kmetijskih in gozdnih zemljiščih.” Toda sežanska občina tega vse do danes ni storila, ugotavlja revizija, čeprav ji je ministrstvo ponudilo pomoč. Ministrstvo je občini že leta 2008 tudi svetovalo, naj takoj začne pripravljati nov občinski prostorski načrt (OPN), letos pa ugotovilo, da je občina v osnutku OPN “določena 'razvojna območja' okoli naselij skrčila, večine le-teh pa ne, kljub jasnim določbam Zakona o prostorskem načrtovanju, Pravilnika za pripravo OPN in navodilom predstavnikov Direktorata za prostor.”
Kaj je kraško, občine ne (po)vedo
Občine, ki bi lahko (in morale) s prostorskimi akti varovati lokalno tipologijo, tega večinoma niso naredile. “Vsi občinski prostorski akti vsebujejo določbo, da morajo biti novogradnje skladne z lokalno tipologijo, le redki pa podrobno razčlenijo, kaj to pomeni,” ugotavlja ministrstvo in ob tem dodaja, da je zato “ugotavljanje skladnosti projektne dokumentacije s prostorskimi akti prepuščeno presoji referenta na Upravni enoti, ki praviloma odloči v prid investitorja.”
V kar nekaj pregledanih projektnih dokumentacijah je revizija ugotovila odstopanja od določb občinskih prostorskih aktov glede upoštevanja lokalne tipologije. V obrazložitvi gradbenega dovoljenja pa ni bilo pojasnjeno, zakaj je do odstopanj prišlo.
Gradnje kar na kmetijski zemlji
Prav tako vsi občinski prostorski akti v nasprotju z veljavno prostorsko zakonodajo dopuščajo postavitev vseh nezahtevnih in enostavnih objektov tudi na kmetijskih zemljiščih, “ob izdajanju gradbenega dovoljenja za nezahtevni objekt pa se ne preverja, da bo nezahtevni objekt služil res samo kmetijski dejavnosti,” je tudi ugotovila revizija.
Edina svetla izjema je komenska občina (ki je svetla izjema tudi v tem, da je zmanjšala zazidalna območja okrog vasi), ki je natančno določila omejitve za postavljanje nezahtevnih in enostavnih objektov. Tako je med drugim določila, da je te objekte možno postaviti le kot pripadajoče objekte obstoječim in upoštevajoč faktorje za pozidavo.
Toda tudi komenska skrb za prostor je bila v nekaterih primerih brez uspeha. Kajti občinskih določil “referent na Upravni enoti ni upošteval in je izdal odločbo za postavitev nezahtevnega objekta na nepozidani stavbni parceli,” ugotavlja revizija.
Svoje delo so revizorji ministrstva za okolje in prostor sklenili z ugotovitvijo, ki je za Upravno enoto Sežana zelo obremenjujoča: “Ob pregledu gradbenih dokumentacij smo glede na navedeno ugotovili, da si referenti na Upravni enoti že tako ohlapne določbe občinskih prostorskih aktov samovoljno razlagajo oziroma razlagajo v prid investitorja.”
Tako Upravno enoto Sežana kot tudi občino Sežana smo včeraj zaprosili za komentar teh ugotovitev. Pričakujemo ju danes.
MARICA URŠIČ ZUPAN