Plinovod Ajdovščina-Lucija je znova “oživel”

Srednja Primorska
, posodobljeno:

Po šestih letih zatišja, ki so dala Kraševcem in Vrhovcem upanje, da so Plinovodi d.o.o. opustili namero za gradnjo plinovoda Ajdovščina-Lucija, proti kateremu sta negativno stališče izrazili tudi občini Sežana in Hrpelje-Kozina, so v zadnjem mesecu lastniki parcel na trasi začeli dobivati dopise o pridobivanju služnosti.

Med vasmi, ki bi bile zaradi gradnje med bolj prizadetimi, je tudi 
vas Razguri v Krajevni skupnosti Vrabče.
Med vasmi, ki bi bile zaradi gradnje med bolj prizadetimi, je tudi vas Razguri v Krajevni skupnosti Vrabče.Tina Čič

SEŽANA > V Plinovodih so nam potrdili, da nameravajo gradnjo izpeljati, v prvi fazi do Sežane. “Ali se bo res mimo Sežane gradil plinovod? Presenečeni, ko smo dobili dopis, naj pridemo na našo parcelo, na kateri smo ravno nameravali posaditi češnje in drugo sadje, češ da bo tam potekal plinovod. V preteklosti se še nihče ni obrnil na nas s to informacijo,” se je na Primorskih novicah oglasil bralec, ki ima parcele pri Sežani.

Plinovodi: “Gradili bomo”

Kaj počnejo na terenu in kakšne načrte imajo, smo vprašali družbo Plinovodi, kjer so nam odgovorili, da je prenosni plinovod M6 Ajdovščina-Lucija “v fazi izdelave projektov in sicer dokumentacije za pridobitev mnenj in gradbenega dovoljenja, dokumentacije za razpis ter dokumentacije za izvedbo, hkrati poteka pridobivanje služnosti na trasi plinovoda, za katerega je bil izdelan Državni prostorski načrt (DPN in pridobljeno okoljevarstveno soglasje”.

70 kilometrov trajne poseke

Prenosni plinovod Ajdovščina-Lucija bo predvidoma dolg 70 kilometrov. Na tej dolžini bi za vkop 60 centimetrov široke cevi, po kateri bi tekel plin pod tlakom do 70 barov, stroji rabili 20 metrov širok delovni pas - osem metrov na levi strani in dvanajst na desni strani plinovoda (gledano proti morju). Med gradnjo bi delavci uporabljali levi del za odlaganje izkopnega materiala, desnega pa za varjenje cevi, dovoz gradbenih strojev, cevi in druge opreme. Po končani gradnji bi na ves delovni pas nasuli viške gradbenega materiala in ga zatravili, dreves pa na tem območju ne bi bilo nikoli več (oziroma do konca rabe plinovoda), temveč bi po planu tu ostala trajna poseka.

Pojasnili so, da je projekt plinovoda razdeljen na tri odseke: Ajdovščina-Sežana, Sežana-Dekani in Dekani-Koper, fazno bodo izvajali tudi vse aktivnosti izdelave projektov in urejanje stvarno pravnih pravic (cenitev zemljišč in urejanje služnosti na zemljiščih).

Prvo gradnjo nameravajo začeti v letu 2021 in končati v letu 2022 s priključitvijo prve merilno regulacijske postaje za oskrbo Sežane. “Ostale bodo sledile glede na napredovanje izvedbe projekta,” so še odgovorili. O zaključku pa: “Predvidoma se bo gradnja zaključila v letu 2025.” Kar pomeni, da bi do takrat sledili še gradnji od Sežane do Kopra.

20 metrov bo širok delovni pas za gradnjo plinovoda, na katerem bodo vse posekali in porušili

O višini investicije v 70 kilometrov dolg plinovod na Plinovodih še ne dajejo odgovora, ta naj bi bila znana po izdelavi dokumentacije za gradnjo.

Plinovod proti volji ljudi in občin

“Razočarani smo. Najprej zato, ker razen ene razprave, ki je bila že pred leti, nismo dobili o plinovodu nobene informacije. Tudi na naše pripombe, ko smo želeli, da se plinovod vsaj malo bolj odmakne od vasi, nismo dobili nobenega odgovora, ali so kaj upoštevali ali ne. Nič. Tišina. Do zdaj, ko so kar začeli hoditi do lastnikov parcel na trasi. Razočarani smo zlasti nad neposlušanjem,” pravi Igor Lipanje, podpredsednik sveta Krajevne skupnosti Vrabče.

Vas Razguri v tej krajevni skupnosti na Vrheh bo zaradi plinovoda zelo prizadeta. Enako velja za Podrago v vipavski občini, Dane in Plešivico v sežanski in Vrhpolje v hrpeljsko-kozinski občini, kjer bi bil plin pod tlakom 70 barov od hiš oddaljen le 80 ali 30 metrov, v enem primeru celo komaj 19 metrov. Tamkajšnji vaščani in agrarne skupnosti so v fazi umeščanja plinovoda v prostor izražali nasprotovanje plinovodu in prosili vsaj za nekoliko večji odmik od vasi, a bistvenih sprememb niso dosegli.

Tudi občini Hrpelje-Kozina in Sežana, ki sta izrazili nasprotovanje plinovodu, nista bili upoštevani. “Občina Sežana je na predlog DPN leta 2010 podala negativno mnenje. Naknadno je leta 2013 z dopisom svoje odklonilno mnenje in pripombe izrazila tudi na Poročilo o vplivih na okolje, ki je potrebno za sprejem DPN in za izvedbo investicije,” so nam odgovorili s sežanske občine.

Tako kot drugi nosilci urejanja prostora (občini Ajdovščina in Vipava, zavodi za varstvo narave, za varstvo kulturne dediščine in za gozdove, direkcija za vode, Kraški vodovod, Elektro Primorska in drugi) je sežanska občina prejšnji petek prejela od družbe Plinovodi zahtevo za izdajo mnenja o skladnosti s prostorskim aktom. “Glede na to, da je občina mnenja v predhodnih postopkih že izdala, pa ta niso bila upoštevana, je absurdno zahtevati od občine mnenje k DPN, ki pa ga je vlada dejansko pred tem že sprejela,” razočaranja nad državo ne skrivajo v sežanski občini in poudarjajo: “Stališče Občine Sežana do plinovoda se ni spremenilo in ostaja enako, kot je bilo izraženo v predhodnih postopkih.”