Ohranjajo spomin na slovenskega vojaškega junaka

Gre za prvo celostno predstavitev življenja in vojaške kariere stotnika Čehovina, ki je bil v cesarsko vojsko sprejet leta 1831, bil odlikovan s srebrno in zlato medaljo prve stopnje za pogum ter s križcem Vojaškega reda Marije Terezije, prislužil pa si je tudi plemiški naziv. “Park vojaške zgodovine že več let oživlja spomin na barona Čehovina. Gre za izjemno osebo, ki se je s svojim znanjem, spretnostjo, predvsem pa pogumom zapisala v zgodovino,” je povedal direktor muzeja Janko Boštjančič, ki je s Pavlom Carjem soavtor razstave in dvojezične slovensko-angleške knjige.

“Do prve svetovne vojne je bil Čehovin globoko v slovenski zavesti, saj je bil edini v vsej zgodovini avstrijskega cesarstva in Avstro-Ogrske, ki si je prislužil vsa tri najvišja odlikovanja za hrabrost,” je Boštjančič povedal o razlogih, zakaj se je muzej odločili postaviti Čehovina nazaj na svoje mesto v slovenski vojaški zgodovini.

Razstavo z naslovom Najhrabrejši med hrabrimi - baron Andrej Čehovin so sicer odprli že 10. septembra lani, ko je minilo 170 let od smrti topničarja iz okolice Komna, ki se je s pogumom odlikoval v bojih na severu Italije pod poveljstvom feldmaršala Radetskega v letih 1848 in 1849. Na razstavi, ki je na ogled do konca februarja, lahko obiskovalci vidijo vsa tri Čehovinova odlikovanja za hrabrost in baronsko diplomo, ki jo je leta 1850 podpisal cesar Franc Jožef I., izstopa pa tudi reprodukcija Čehovinovega oljnega portreta neznanega avtorja. Vse omenjene memorabilije hranijo potomci Čehovinovih bratov in sester.

Tudi knjiga o Andreju Čehovinu ohranja spomin nanj.

Foto: Park Vojaške Zgodovine

O Čehovinu so svoj čas pisali časopisi in zgodovinarji. Tako so Bleiweisove Novice leta 1849 na naslovnici objavile sonet Čehovin, ki izraža ponos slovenske domovine do pomembnega branitelja. Leta 1898 so mu soborci pred rojstno hišo v Dolancih v Gornji Branici postavili spomenik. Načrt zanj je naredil arhitekt Maks Fabiani. Fašisti so ga v 20. letih 20. stoletja oskrunili, zato so ga domačini iz previdnosti razstavili in zakopali. Ker tudi nova oblast ni bila naklonjena spominu na cesarske čase, je ostal zakopan vse do leta 1987, ko je bil restavriran in postavljen na prvotno mesto.

Muzej je leta 2022 obnovil Čehovinov nagrobni spomenik na pokopališču v Badnu pri Dunaju. Po Čehovinu je od leta 2006 poimenovana tudi vojašnica Slovenske vojske v Postojni, kjer je sicer v letih 1822-1827 obiskoval ljudsko šolo.