Odprli prenovljeni Notranjski muzej: “Postojna je veliko več kot le Postojnska jama”
“Naj ta prenova ne bo le simbol spremembe zidov, ampak tudi novih priložnosti za skupnost, za obiskovalce in za vse, ki verjamejo v moč kulturne dediščine,” je ob slovesnem odprtju prenovljenega Notranjskega muzeja Postojna povedala vodja muzeja Tina Poljšak. Poleg nove strehe je postojnski časovni stroj bogatejši še za nov muzejski depo in lapidarij ter dopolnjeno stalno razstavo Muzej krasa.
POSTOJNA > V Postojni so slavnostno odprli prenovljeni Notranjski muzej, ki po večletnih prizadevanjih stopa v novo obdobje. Osrednja kulturna ustanova mesta, umeščena v nekdanjo vojaško garnizijo, je bogatejša za nove muzejske prostore, sodobno interaktivno razstavo Muzej krasa ter zunanji ogledni depo z lapidarijem. Na odprtju so trak svečano prerezali vodja muzeja Tina Poljšak, ministrica za kulturo dr. Asta Vrečko in postojnski župan Igor Marentič.
“Današnji trenutek ni zgolj odprtje prenovljenega prostora, temveč tudi praznik sodelovanja, skupnih idej in truda, ki so bili vloženi v to, da lahko danes stojimo tukaj. Naj ta prenova ne bo le simbol spremembe zidov, ampak tudi novih priložnosti za skupnost, za obiskovalce in vse, ki verjamejo v moč kulturne dediščine,” je poudarila Tina Poljšak.
Projekt prenove je potekal v okviru programa Kul(turizem) kot generator razvoja destinacije, ki ga poleg ministrstva za kulturo sofinancirata še Evropska unija in postojnska občina. Ta je za projekt, vreden 2,1 milijona evrov, prejela 1,66 milijona evrov evropskih sredstev. Prenova je obsegala tretjo fazo obnove stavbe garnizije: poleg strehe so uredili kletne in zunanje prostore, zgradili ogledni depo ter posodobili muzejsko trgovino.
Med novostmi muzeja je zunanja postavitev večjih razstavnih kosov, ki so doslej zaradi prostorskih omejitev samevali v depojih. Na muzejskem dvorišču bodo tako lahko na ogled postavili najstarejše jamske lokomotive in drevak iz Cerkniškega jezera.
Muzej je obenem digitaliziral vsebine in pripravil inovativne kulturno-turistične produkte. Med slednjimi gre izpostaviti igrificirano doživetje Krasolov, digitalno platformo Krasflix in arheološki kotiček za otroke.
Kulturna in naravna dediščina sta naša skupna lastnina
Četudi Postojno v svetu povečini poznajo zaradi Postojnske jame, župan Igor Marentič opozarja, da mesto ponuja še veliko več. “Danes je za našo občino poseben dan. Nove pridobitve kažejo na razvoj naše občine v središče kulture, znanja in turizma. Postojna je na svetovnem zemljevidu vendarle več kot le Postojnska jama. Odlikuje nas bogat nabor kulturnih doživetij za vse generacije,” je povedal v slavnostnem nagovoru.
Župan je opozoril še, da otvoritev časovno sovpada z začetkom šolskega leta: “Verjamem, da bodo mladi umi tu našli navdih za radovednost, domišljijo in ustvarjalnost.”
Na slavnostnem odprtju se je mudila tudi ministrica za kulturo Asta Vrečko, ki je izpostavila, da je slovenski kras edinstven na globalni ravni, saj ga proučujejo raziskovalci in inštituti z vsega sveta. “Zato so vsebine, ki jih muzej ponuja - varovanje okolja, skrb za naravo, odgovornost do smeti, ki jih puščamo za sabo - izjemno dragocene. To je tista prava dodana vrednost muzeja, izobraževanje v najširšem smislu,” je prepričana ministrica. “Kulturna in naravna dediščina sta naša skupna lastnina. Je nekaj, kar ne pripada nikomur posebej, temveč preteklosti, sedanjosti in prihodnosti,” je dejala slavnostna govornica in ob tem poudarila, da bo Notranjski muzej s prenovljeno podobo postal pomembno kulturno stičišče za vse generacije in privabil še več obiskovalcev z vsega sveta.
Praznik kulture z glasbo
Kot se za slavnostno odprtje spodobi, je bil dogodek podkrepljen tudi z lepo dozo glasbe. Na odru je s svojo 28. kitaro prisotne zabaval kantavtor Robert Petan, ki je posebej za to priložnost spisal To ni poezija z izrazito humornim pridihom.
Posebno čarobnost pa je dogodku dodala istrska vilinka Tinkara Kovač, ki je nastop začinila z osebnimi zgodbami. O zdaj že ponarodeli skladbi Veter z juga je razkrila, da ta med vrsticami govori tudi o razpadu Jugoslavije. S pesmijo Mars in Venera se je spomnila svojega strahu pred domnevnim koncem sveta, pred skladbo Bodi z mano do konca pa je občinstvo popeljala v mesto iz zrna soli. S prisotnimi je delila zgodbo o piranski Benečanki in grenki ljubezni med revno Pirančanko in bogatim Benečanom. S temi zgodbami je odprtje muzeja dobilo dodatno simbolno težo. Med preteklostjo, sedanjostjo in prihodnostjo, o kateri je govorila ministrica, se je zaslišal glas umetnosti, ki povezuje skupnost.
Notranjski muzej Postojna tako po prenovi ni le prostor razstav, temveč sodobno kulturno središče, ki združuje raziskovanje, izobraževanje, umetnost in turizem. Z odprtjem novih prostorov se je v Postojni nedvomno začelo novo poglavje kulturnega življenja. “Ko govorimo o muzeju, ponavadi pomislimo na razstave in predmete. A v resnici muzej zaživi šele z ljudmi. Z vsemi, ki ga obiščejo in vsemi, ki tukaj ustvarjajo,” je sklenila vodja muzeja Tina Poljšak.
