Predstavitev dosežkov in izzivov ob 40. obletnici vpisa Škocjanskih jam na Unesco seznam

ŠKOCJANSKE JAME • Uvodoma je zbrane nagovoril minister za naravne vire in prostor Jože Novak in izpostavil, da so Škocjanske jame dokaz, da strokovnost, premišljeno upravljanje in sodelovanje z lokalno skupnostjo ustvarjajo zgodbe mednarodnega pomena. “Takšni dosežki niso samoumevni. So rezultat dolgoletnega dela, potrpežljivosti in skupne vizije. Posvet nas opominja na bistvo: narave ne ohranjamo zaradi simbolike, temveč zaradi kakovosti življenja ljudi, odpornosti prostora in dolgoročne stabilnosti države. Varstvo narave je razvojna politika,” je povedal minister Novak.

Pri tem so bili storjeni pomembni koraki: okrepljeno upravljanje območij Natura 2000, izboljšanje sistema varstva naravnih vrednot in zavarovanih območij ter potekajoča priprava nacionalnega načrta za obnovo narave. A izzivi ostajajo. Med temi podnebne spremembe, pritiski na prostor, pričakovanja družbe. “Naš cilj mora biti jasen - odločitve morajo biti strokovne, učinkovite in razumljive ljudem,” je podčrtal v nagovoru.

Dr. Maja Zalaznik, predsednica Slovenske nacionalne komisije za Unesco, je opozorila, da območja svetovne dediščine pokrivajo manj kot odstotek zemeljske površine, varujejo pa približno petino svetovne biotske raznovrstnosti.

Direktorica Parka Škocjanske jame Polona Kovačič je predstavila zanimiv paradoks: “Ko razmišljamo o uvrstitvi nekega območja na seznam svetovne dediščine, imamo poleg varstvenega vidika pogosto v mislih tudi željo po prepoznavnosti in publiciteti. Toda prav publiciteta lahko pozneje postane dejavnik ogrožanja vrednosti, zaradi katere je bilo območje sploh vpisano na Unescov seznam.”