O jamah je napisanih zelo malo knjig
Notranjski muzej Postojna in založba Miš sta izdala knjigo Jame, ki s krajšimi teksti in z ilustracijami Damijana Stepančiča predstavi pogled na jame kot prostor človekovega udejstvovanja od pradavnine do danes. Poudarek je tudi na ekologiji, saj je okrog 20 odstotkov jam onesnaženih.
Okrogla miza ob predstavitvi knjige Jame, ki sta jo izdala Notranjski muzej Postojna in zalozba Mis.
Foto: StaPOSTOJNA > Knjiga je bila premierno na voljo že na Slovenskem knjižnem sejmu, na Ta veseli dan kulture pa so jo ob okrogli mizi predstavili še v muzeju v Postojni, zibelki krasoslovja, ki je tudi sedež Inštituta za raziskovanje krasa ZRC SAZU.
Naslovnica knjige Jame
Foto: StaS knjigo je muzej obogatil stalno razstavo Muzej krasa, ki so jo odprli leta 2015, letos pa so jo z novimi vsebinami razširili še v kletne prostore. Čeprav gre za ilustrirano knjigo, v muzeju poudarjajo, da ni namenjena le otrokom, ampak vsem generacijam. Soavtor knjige Tine Kaluža, kustos za zgodovino, je za povedal, da obstaja zelo malo novejših ilustriranih knjig o jamah, kar je bil eden od razlogov, da so se odločili zanjo.
Avtorji knjige, poleg Kaluže še kustosinja Ana Čič in vodja muzeja Tina Poljšak, so k sodelovanju povabili Inštitut za raziskovanje krasa ZRC SAZU in Jamarsko zvezo Slovenije. Številna jamarska društva pa so ilustratorju zagotovila načrte jam, da so podobe v knjigi čimbolj verodostojne.
Na 50 straneh lahko bralci spoznajo jame z različnih vidikov uporabe skozi zgodovino, od tega, da so jih ljudje uporabljali kot začasno bivališče, zavetišče in past za lov živali, v njih častili bogove in naslikali prve jamske poslikave ali shranjevali in pridelovali led, do tega, da jih še vedno raziskujemo in žal vanje odlagamo odpadke.
V pogovoru, ki ga je vodila Čič, so Kaluža, Mitja Prelovšek z Inštituta za raziskovanje krasa, Nenad Arizanović iz Mestne knjižnice Postojna in Vid Trebše iz postojnskega Društva za raziskovanje jam Luka Čeč med drugim spregovorili o stanju jam v Sloveniji, problematiki onesnaženja, morebitnem prispevku kulture ali muzejev k zavedanju pomena ekologije jam in nenazadnje o ilustriranih knjigah, ki jih dandanes ne berejo le otroci.
“Pomembno je povedati, da to ni knjiga o naši razstavi Muzej krasa, se pa navezuje na nekatere dele razstave, tako da so v knjigi predstavljene nekatere stvari, ki jih obiskovalci vidijo na razstavi, na primer replika oltarčka s starogrškim napisom, nekatera pa so na ogled v drugih muzejih po Sloveniji,” je še povedal Kaluža. •