Nove vsebine za veliko stavbo

Nova občinska oblast je ocenila, da je smotrneje in neprimerno ceneje vlagati v obnovo te velike stavbe v središču mesta, kot pa dom podreti in neznano kdaj zgraditi novega, kot je načrtovalo prejšnja občinsko vodstvo.

Urejanje male dvorane je skoraj zaključeno, v njej bo nameščenih 80 stolov
Urejanje male dvorane je skoraj zaključeno, v njej bo nameščenih 80 stolov  

ILIRSKA BISTRICA> Dom na Vidmu, ki ga je nekdanja JLA zgradila že leta 1978 in je po številnih zapletih in dolgotrajnih pogajanjih med občino Ilirska Bistrica in ministrstvom za obrambo vendarle postal občinska last, je v zadnjih letih vidno propadal. Prejšnja občinska oblast je menila, da se ne splača vlagati v njegovo obnovo, ampak da je smotrneje stavbo podreti in v prihodnosti zgraditi na tem kompleksu nov kulturni dom. Vse to bi stalo več milijonov evrov.

Dve dvorani: z 80 in s 350 sedeži

Toda nova občinska oblast meni drugače in tako Bistričani v zadnjih mesecih z zanimanjem opazujejo obnovo zunanjosti Doma na Vidmu, ki je dobil svetlejšo podobo. Novosti pa doživlja tudi notranjost stavbe. Najprej je občina obnovila odprt notranji atrij, kjer se je poleti zvrstilo več zanimivih kulturnih prireditev. Povsem so obnovili sanitarije ob obeh dvoranah, h koncu pa gredo tudi dela pri ureditvi manjše dvorane z 80 sedeži in odrom, namenjene različnim kulturnim in ostalim prireditvam z manjšim številom obiskovalcev.

Letos je občina z dobrimi 200.000 evri obnovila pročelja Doma na Vidmu, v notranjosti pa atrij, sanitarije, ogrevanje in malo dvorano. Proračun za leto 2012 predvideva za dom 150.000 evrov, vendar na občini ne vedo, kako se bosta odločili davčna in geodetska uprava oziroma koliko bo treba odšteti za ureditev prostorov za te potrebe.

“Ocenili smo stroške podiranja stavbe in stroške adaptacije za tiste programe, za katere smo predvideli, da jih bomo izvajali v Domu,” je v pogovoru dejal župan Emil Rojcin pojasnil, da bi bili stroški podiranja stavbe, ki je zgrajena zelo solidno in betonsko, veliko višji od popravil. “Predvidevam, da bosta mala dvorana z 80 sedeži in velika dvorana, ki bi z adaptacijo odra in drugačno razporeditvijo sedežev lahko sprejela 350 obiskovalcev, zadostovali za kulturne potrebe Ilirske Bistrice. Nabavili bomo tudi aparaturo za predvajanje filmov. Poleti v zunanjem atriju, pozimi v mali dvorani.”

Galerija in muzejska zbirka

Župan je še povedal, da je v proračunu za prihodnje leto predvidenih 80.000 evrov za ljubiteljske kulturne dejavnosti, kar je dvakrat toliko kot letos, in da se bodo ob vikendih v domu predstavljala kulturna društva. Pozimi bosta na razpolago obe dvorani, poleti pa zunanji atrij. V razpisu za razdelitev sredstev za ljubiteljsko kulturo bo tudi zahteva za prijavo prireditev v domu.

Na občini razmišljajo tudi o ureditvi stalne likovne galerije, v katerem prostoru, pa še ni dorečeno. Sprva so to nameravali urediti v prostoru, kjer začasno deluje pošta, vendar ta prostor ni primeren zaradi preveč zunanje svetlobe.

Ostaja pa prostor, kjer je že prej delovala znana Galerija na Vidmu z razvejanim galerijskim programom. Župan je omenil tudi namero po ureditvi muzejske zbirke, najverjetneje v nadstropju stavbe, kjer so bile včasih sobe za prenočevanje.

Tudi davčna in geodetska pisarna?

Poleg kulturnih vsebin pa so po županovih besedah v zadnjem času aktualni tudi drugi uporabniki doma. “Z davčno upravo smo se skoraj že dogovorili, da se bodo s sedanje lokacije v poslovni stavbi nekdanjega Toka preselili v tisti del doma, ki ga je prej zasedal Zavod za zaposlovanje,” pravi župan.

Težje pa je z dogovorom o namestitvi geodetske pisarne v nekatere druge prostore, ki so na voljo. Kot je znano, namerava geodetska uprava ukiniti bistriško pisarno in jo preseliti v Postojno, čemur občina in občinski svet odločno nasprotujeta. Oba državna urada bi občina gostila brez najemnine oziroma tako, da bi državi vrnila prostore, ki bi jih zasedli njihovi uradi. “Geodetski upravi smo ponudili tudi prostore sedanje začasne pošte, vendar za ta predlog niso bili zagreti,” je dejal župan. Vsekakor se bodo o teh selitvah še pogovarjali.

TOMO ŠAJN


Najbolj brano