Na cerkvi sv. Jakoba odslej žig Jakobove poti
Ena veja slovenske Jakobove poti vodi tudi čez Štjak na Vrheh v sežanski občini. Tam odslej ob cerkvi sv. Jakoba stoji tudi skrinjica z romarskim žigom sv. Jakoba.

ŠTJAK > En krak slovenske Jakobove poti vodi iz Slovenske vasi na hrvaški meji preko Pleterij, Stične, Ljubljane in Podrage do Štjaka. Od tu naprej pa je pot še zelo dolga: preko Trsta, Ogleja, Benetk, Parme, Torina, Arlesa, Carcassona, Lurda Somporta in Burgosa je do Santiaga de Compostela, kjer je sv. Jakob pokopan, še dolgih 2185 kilometrov, so izračunali romarji.
Med ljubitelji romanja po Jakobovi poti je zadnja leta tudi veliko Slovencev in Slovenk, med bolj znanimi s Primorske sta sežanska zdravnica Ljubislava Škibin in upokojenka Darinka Izidora Škamperle iz Senožeč. Slednja se je tudi udeležila slovesne postavitve skrinjice z žigom sv. Jakoba v Štjaku, ki so jo odprli ob vaškem opasilu na zadnjo julijsko nedeljo.
Štjak namreč varuje prav sv. Jakob, ki mu je posvečena tudi cerkev. Na steni pred vhodom vanjo odslej stoji skrinjica z žigom, s katerim si romarji lahko sami žigosajo romarsko izkaznico, kadar jih pot pelje po teh lepih krajih. Skrinjico je na steno pritrdil predsednik Društva romarjev Sv. Jakoba Metodij Rigler s pomočjo številnih vernikov, med katerimi so nekateri priromali tudi iz Podrage in Senožeč. Blagoslovil jo je župnik Pavel Kodelja, ki je pred tem v cerkvi daroval sveto mašo, po njej je sledila še procesija z Najsvetejšim po vasi.
Dogodek je spremljalo petje Združenega pevskega zbora Štjaka in okoliških vasi, ob dobrotah, ki so jih pripravili vaščanke in vaščani, pa so se verniki, romarji in drugi obiskovalci v prijetni senci ob cerkvi pogovarjali tudi o sv. Jakobu starejšemu, ki je bil Jezusov učenec (apostol) in je prvi umrl mučeniške smrti.