Mladi iščejo sožitje z Reko
Kako živeti v porečju reke Reke v sožitju z naravo? Na to vprašanje so včeraj skušali odgovoriti mladi udeleženci tretjega Kongresa mladih raziskovalcev biosfernega območja Kras in ponudili tudi nekaj koristnih idej. Obnova vaških štirn, denimo, lahko zmanjša porabo vode iz vodovoda, ki postaja vse dragocenejša.
MATAVUN> V kongresnem centru Parka Škocjanske jame Pr Nanetovih so svoje raziskovalno delo predstavili učenci štirih osnovnih šol - iz Ilirske Bistrice, Kuteževega in Divače. Osnovnošolci, ki živijo v porečju Reke, so se ukvarjali predvsem z vodo. Problema sta dva, onesnaženost in potratna poraba, je poudarila bistriška devetošolka Ana Mikuletič, ki je poiskala odgovor, ali se na Mali Bukovici lahko oskrbujejo z lastno vodo.
Voda iz štirn
V vasi je nekoč vsaka hiša imela svojo lastno štirno, danes pa so le še redke v uporabi. Nekaj jih je zasutih, voda v nekaterih vodnjakih je oporečna, ob asfaltiranju leta 1987 so uničili korita za zajetje vode ob cesti. A ljudje se vendarle vračajo k uporabi vode iz štirn, z njo zalivajo vrtove in perejo avtomobile. Uničena korita ob cesti so domačini izkopali in obnovili. Z obnovo štirn bi lahko porabili manj vode in denarja, je opozorila Mikuletičeva.
Podobne raziskave so predstavili drugi. Luka Zadnik, Goran Slapšak in Jana Šestan iz devetega razreda OŠ Podgora iz Kuteževega so ugotavljali, da je zgornji tok Reke bolj čist kot nekoč in da se potočni raki vračajo v Rekine pritoke. Njihova sošolca Luka Perovič in Adel Bunić sta z anketo ugotovila, da 82 odstotkov ljudi meni, da se je podnebje v Kočaniji zelo spremenilo. Hkrati sta pregledala temperature, ki so jih izmerili v okolici šole v zadnjem desetletju, in ugotovila, da se niso bistveno spremenile.
Dunajski zgled
Posebni gost tretjega Kongresa mladih raziskovalcev biosfernega območja Kras je bil Christian Diry, direktor biosfernega območja v Dunajskem gozdu v Avstriji. Območje obsega 51 občin in sedem dunajskih četrti, kjer živi tri četrt milijona ljudi. “Biosferna območja so bila nekoč izolirana od okolice, danes pa jih povezujemo z ljudmi. Unesco pa za ta območja zahteva trajnostni razvoj, kar je potem zgled za druge,” je povedal Diry. Trajnostni razvoj v Dunajskem gozdu je po njegovih besedah ekološki, gospodarsko uspešen in socialno naravnan. “Meso je malo dražje, a so ljudje zanj pripravljeni plačati več, ker vedo, da je lokalno in kakovostno,” je pojasnil.
TINO MAMIĆ