Kraševec Miroslav Žvab je bil vodja vstaje v Neaplju
V Neaplju so včeraj pod okriljem slovenskega veleposlaništva in v sodelovanju z občino Neapelj odkrili dvojezično spominsko ploščo, posvečeno Miroslavu Žvabu iz Kazelj. Čast si je zaslužil kot vodja uspešne vstaje neapeljskih protifašistov proti Nemcem leta 1943.
NEAPELJ > Štirje dnevi Neaplja, ki jih obeležujejo vsako leto med 27. in 30. septembrom, so za to mesto najpomembnejši dnevi v letu. Tu je leta 1943 prišlo do ljudske vstaje in izgona nemškega okupatorja. Voditelj vstaje v osrednji neapeljski četrti Vomero je bil Slovenec Miroslav Žvab.
Žvab, v Italiji znan kot Federico Zvab, je bil rojen leta 1908 v Kazljah pri Sežani in je bil kasneje kovač v tržiški ladjedelnici. Zaradi mučenj, ki jih je prestal v tržaškem zaporu Coroneo, so ga hospitalizirali v Neaplju. V bolnišnici je okreval in izoblikoval kasnejšo protifašistično skupino.
Po osvoboditvi Neaplja je Žvab v tem mestu živel do svoje smrti, leta 1988. Zaradi zaslug v italijanskem odporniškem gibanju so mu leta 1958 podelili državno odlikovanje, Nacionalno združenje italijanskih partizanov (ANPI) pa je dalo pobudo za poimenovanje ene od ulic v mestu po Žvabu, kar je lani podprlo tudi slovensko veleposlaništvo v Rimu. Zasluge za spominsko obeležje v slovenskem in italijanskem jeziku na pročelju Žvabovega zadnjega domovanja v ulici Cisterna dell'Olio 5 v Neaplju ima tudi eden od pobudnikov postavitve plošče Filippo Caria, ki je Žvaba označil kot “političen obraz vstaje”.
“Odkritje spominske plošče slovenskemu in italijanskemu junaku Miroslavu Žvabu bo dalo poseben pečat praznovanju častitljive obletnice, hkrati pa bi lahko predstavljalo tudi začetno točko za krepitev gospodarskih in kulturnih vezi med Slovenijo, njenimi mesti in Neapljem,” je ob odprtju povedal slovenski veleposlanik v Rimu Iztok Mirošič.
BOGDAN MACAROL