Kostanja je bilo letos nekoliko manj, a je šel za med (FOTO)
Že 22. leto zapored so Rodičani združili moči in pripravili bogat Kostanjev praznik, na katerem ni manjkalo pristnih domačih jedi iz kotla, ki jih je pripravljalo 16 kuharskih ekip. Domačini so za obiskovalce nabrali in spekli slabo tono kostanja.
RODIK > Letos je bilo kostanja sicer nekoliko manj, kot druga leta, domačini so ga uspeli nabrati 900 kilogramov, pa kljub temu nihče od obiskovalcev ni odšel praznih rok in ust. “Običajno smo ga za praznik nabrali 1200 kilogramov, a je letos nekoliko bolj pozno dozorel. Vendar namenoma nismo želeli kupovati dodatnega kostanja, saj ostajamo zvesti tradiciji, da je ves kostanj iz naših rodiških gozdov,” je povedal Gregor Mihelj, predsednik KS Rodik, ki prireditev pripravlja skupaj s Turističnim društvom Rodik.
Ne le po kostanjih, iz kotlov je dišalo tudi po golažih, pregarskih gobah, kraški ječmenki, joti, vampih, pasulju, bograču, fižolovki in drugih domačih jedeh, ki jih je pripravljalo 16 kuharskih ekip. V slast so šle tudi “rodičinke”, kot so mladi Rodičani poimenovali svoje palačinke. Sprva na ogled, nato pa tudi v pokušino, so bile številne dobrote iz kostanja in drugo domače pecivo, ki so ga pripravile rodiške gospodinje. Vrhunec dogajanja je bil prihod 60-kilogramske kostanjeve torte, ki so jo na prizorišče že tradicionalno pripeljali z vozom v spremstvu domačih godcev.
Valerija Pučko
predstavnica organizatorjev
“Ta praznik poveže celotno vas in to je tisto, kar šteje. Tudi obiskovalci čutijo to energijo in se zato vedno znova vračajo.”
Že v dopoldanskih urah se je na Kostanjev pohod v organizaciji Planinskega društva Slavnik podalo okrog 70 pohodnikov, prav toliko pa se jih je udeležilo tudi družinskega pohoda po poti Mitskega parka. Kostanjev tek po vaških gmajnah in gozdu je letos privabil okrog 20 tekačev.
Praznik, ki poveže celo vas
Čeprav je bilo obiskovalcev, ki so se v Rodik pripeljali iz vseh koncev Slovenije in tudi s Tržaškega, za spoznanje manj kot lani, ko so jih v vasici s 350 prebivalci našteli čez 4000, se to na veselem in razposajenem vzdušju, ki je v vasi vladalo vse do poznih popoldanskih ur, ni prav nič poznalo. “Malo je na osip gotovo vplivala tudi sprememba termina prireditve, saj smo bili zaradi slabe vremenske napovedi primorani tik pred zdajci praznik z nedelje premakniti na soboto,” je pojasnil Mihelj, ki je hvaležen sokrajanom, da so strnili vrste in pripravili še en nepozaben dogodek.
Pri pripravi praznika je aktivno sodelovalo okrog 70 domačinov vseh generacij. “Ta praznik poveže celotno vas in to je tisto, kar šteje. Tudi obiskovalci čutijo to energijo in se zato vedno znova vračajo,” je izpostavila predstavnica organizatorjev Valerija Pučko. Prav zato, da se desetletna tradicija Kostanjevega praznika ne bi prekinila, mladino vpeljujejo v praktično vsa opravila in dejavnosti v vasi. “Zavedamo se, da ena sama generacija tega ne bi zmogla. Zato gradimo na mladini in jim dajemo zagon, da se počutijo vključene in del tega praznika. Mislim, da nam zaenkrat kar uspeva,” je zadovoljna.
