Katero je najvišje drevo v kraškem gozdnogospodarskem območju?
Verjetno ste se kdaj vprašali, katero je najvišje drevo v naših krajih. V kraškem gozdnogospodarskem območju je to brkinska duglazija.
ZAVRHEK > Nekatera drevesa, ki po svojih lastnostih izstopajo iz množice podobnih, so občudovanja in spoštovanja vredna; simbolizirajo in povezujejo preteklost s sedanjostjo in prihodnostjo. Eno takih izjemnih dreves je brkinska duglazija, ki raste ob cesti Škoflje - Vareje, pri odcepu za Zavrhek, na nadmorski višini 360 metrov. Na pobudo zaposlenih na Zavoda za gozdove Slovenije (ZGS) Enote Sežana so na drevo splezali in izvedli meritev s trakom štirje učitelji Srednje gozdarske, lesarske in zdravstvene šole (SGLŠ) Postojna: Tine Božič, Andrej Čeč, Josip Maljevac in Andrej Samsa. Izmerjena višina 47 metrov jo uvršča na vrh seznama izjemnih dreves v kraškem gozdnogospodarskem območju. Gozdarji so izmerili, da je njen prsni premer 80 centimetrov in ocenili, da njen volumen znaša 11,5 kubičnega metra. Gre za eno od duglazij, ki je bila v Brkinih najbrž posajena leta 1954. Na raziskovalni ploskvi, osnovani na gozdni posesti Agrarne skupnost Škoflje-Zavrhek, namenjeni ugotavljanju, ali tej tujerodni vrsti rastišče na Brkinih ustreza, še vedno raste 44 duglazij.
ZGS je leta 2021 izvedel tudi merjenje višine naše najvišje duglazije, ki raste v celjskem mestnem gozdu v Pečovniku pri Celju. Drevo je bilo visoko 67 metrov, prsni premer je znašal 150 centimetrov, ocenjen volumen pa 27 kubičnih metrov. Pečovniška duglazija, ki so jo poimenovali Gaberka, je za dobre štiri metre višja od Sgermove smreke na Koroškem, ki je naše najvišje avtohtono drevo.
Duglazija (Pseudotsuga menziesii) izvira iz zahodnega dela Severne Amerike. Je drevesna vrsta iz družine borovk, kamor sodijo tudi bori, jelke, macesni in cedre. Najvišja duglazija, ki raste v ZDA, presega sto metrov višine. Raste hitro in je v primerjavi s smreko bolj odporna na sušo. Zato razmišljajo, da bi jo lahko pri nas sadili v gozdovih namesto smreke, ki jo v tem stoletju vse pogosteje ogrožajo ujme in škodljivci, kar je povezano s podnebnimi spremembami.
