Kar je bilo rezervirano le za kraljevi dvor, je zdaj dostopno tudi Sušaku

SUŠAK > Le malo je krajev v Sloveniji, ki bi v knjižni obliki zaobjeli rodovnike vseh hišnih številk in s tem omogočili vpogled v zgodovino vaškega rodu. Po zaslugi zgodovinarja Ivana Simčiča je rodovnik v knjižni obliki nedavno dobila tudi vas Sušak, ki leži na jugovzhodnem robu ilirskobistriške občine, tik ob meji s Hrvaško, od koder izvira tudi sam. Knjiga s pomenljivim naslovom Sušak: Od tu smo doma bo starejšim prebivalcem vasi Sušak v spomin priklicala marsikaterega pozabljenega vaščana, mladim pa osvetlila lasten rod in rod vasi.

Po sedmih letih se je spet rodil otrok

Rodoslovno drevo oziroma “rodbinski gozd” vasi Sušak, kot ga imenuje Simčič, je nastajal postopoma zadnjih 15 let in je sestavljen iz rodbinskih dreves prebivalcev z vseh hišnih številk v Sušaku, znanih zadnjih 270 let. V knjigi najdemo opise nastanka ledinskih in hišnih imen, ki se jih še danes uporablja.

75

prebivalcev živi danes v Sušaku

174

prebivalcev, največ doslej, je v tej vasi živelo leta 1910

Vse se je začelo leta 2007, ko je izdelal in podaril rodovnik sovaščanu iz Sušaka. “Tako sem začel zbirati gradivo, povezano z družinami iz Sušaka, in počasi se ga je nabralo že za pol vasi. Pred tremi leti pa sem si zadal cilj, da bi knjigo izdal prav letos ob 80. obletnici požiga vasi. Temu se je pridružila še spodbudna novica, da se je letos po sedmih letih v vasi spet rodil otrok. In tako je knjiga luč sveta ugledala junija za vaški shod,” je zadovoljen Simčič, ki je za pomoč pri zbiranju obsežnega dokumentarnega in slikovnega gradiva hvaležen Škofijskemu arhivu Koper, zdomcem, ki skrbno hranijo fotografsko in ostalo dokumentacijo svojih prednikov iz Sušaka, še posebej pa vsem vaščanom, ki so pobrskali predale in mu gradivo odstopili za objavo.

V Sušaku danes v 18 hišah z 29 hišnimi številkami živi 75 prebivalcev. Največ prebivalcev, 174, so v Sušaku našteli leta 1910, vas pa je največ hiš, 31, štela med leti 1805 in 1952. “V zadnjih 270 letih je bilo v Sušaku rojenih okrog 1170 ljudi, največ, okrog 84, v hiši pri Škrgatovih,” z enim od številnih zanimivih podatkov, ki jih ponuja knjiga, postreže Simčič.

Najbolj pogost priimek je Iskra

Najbolj pogost priimek v vasi je Iskra, ki je povezan s sosednjo hrvaško vasjo Lisac, kar se odraža tudi v poimenovanju katastrske občine (k. o.) Iskra namesto Lisac. Sledi priimek Štemberger, ki je povezan z lastniki gradu Kalc pri Baču. To so potomci plemičev, ki so imeli velike zasluge za obrambo Kvarnerskega zaliva pred Benečani v 17. stoletju.

Simčič se je z rodoslovjem spogledoval že med študijem zgodovine, še zlasti pa ga je ta manj poznana zgodovinska veda, ki raziskuje in proučuje družinsko poreklo in je nastala na temelju ljudskega zanimanja in potrebe po védenju, kdo smo in od kod prihajamo, zasvojila v zadnjih desetih letih, odkar opravlja delo kustosa v Pokrajinskem muzeju Koper. Tako precej časa preživi v arhivih, kjer brska za zanimivim gradivom, povezanim tudi z domačo ilirskobistriško občino. “Sušak od nekdaj velja za skromno vasico, od tu niso izvirali za zgodovino pomembni ljudje, zato so prebivalci knjigo sprejeli še s toliko večjim navdušenjem. Zlasti mlajšim generacijam in zdomcem veliko pomenijo 80 in več let stare družinske fotografije, ki so jih našli v knjigi,” je Simčič ponosen na svoj prispevek, s katerim je, kot pravi, vrnil “svoj dolg” do rodne vasi.

Kot v spremni besedi izpostavlja dr. socioloških znanosti Boris Rutar - Pepin, ki ima tudi sam prednike iz Sušaka, ima knjiga tudi izjemno uporabno vrednost, saj vsakemu vaščanu daje vpogled v lastno poreklo, istočasno pa na skupni imenovalec postavlja poreklo in preteklost celotne vasi. In hudomušno dodaja, “da kar je bilo v srednjem veku rezervirano le za kraljevi dvor, je sedaj dostopno tudi Sušaku.”