Kaj je s projektom hitre ceste med Jelšanami in Postojno

POSTOJNA, ILIRSKA BISTRICA > Kot je povedal župan Ilirske Bistrice Gregor Kovačič, obisk vladne ekipe pozdravljajo in se ob tem nadejajo odgovorov na več odprtih vprašanj, ki jih imajo v regiji v odnosu do različnih ministrstev. Izpostavil je predvsem projekt gradnje hitre ceste med Postojno in Jelšanami, za kar si prizadevajo že več desetletij, a je trenutno na mrtvi točki.

Druga tema, ki jo želi izpostaviti Kovačič, pa je sklenitev dogovora o nadomestilu lokalnim skupnostim zaradi vplivov vojaške dejavnosti na kakovost življenja prebivalcev in omejene rabe prostora. Kot je pojasnil, gre v prvi vrsti za problematiko Postojne in Ilirske Bistrice zaradi osrednjega vojaškega vadišča Poček v Postojni in strelišča Bač v Ilirski Bistrici. Je pa spomnil, da vplive delovanja Slovenske vojske v regiji čuti tudi Pivka. Glede tega pričakujejo podatke o tem, koliko finančnih sredstev vlada načrtuje letos in v letu 2027.

Tudi postojnski župan Igor Marentič je med perečimi vprašanji izpostavil gradnjo hitre ceste med Postojno in Jelšanami. V občini si že več let prizadevajo tudi za razširitev avtocestnega uvoza in izvoza Postojna sever. Kot je pojasnil župan, današnji uvoz ne zadošča za vse turistične prihode in gospodarske potrebe, saj se je mesto skozi leta precej spremenilo in razširilo. Marentič je povedal, da so se v zvezi s to problematiko že večkrat obrnili na ministrstvo za infrastrukturo, a so do zdaj vedno dobili negativen odgovor.

Kot je še pojasnil, imajo v Postojni težave z odpiranjem novih industrijskih con, kar pripisuje predvsem omejitvam zaradi varovanega območja Natura2000. Ta se po njegovih besedah namreč širi vse od obstoječih cest do zazidalnih območij, zaradi česar je velikokrat nemogoče umeščati nove cone. "Ne želimo posegati znotraj tega območja, a je to večkrat nemogoče tudi zgolj zaradi neposredne bližine," je dejal.

Odprli bodo prenovljeno vodarno

Po jutranji seji vlade v Ilirski Bistrici bodo ministri opravili več obiskov v regiji. Minister za solidarno prihodnost Simon Maljevac se bo s predsednikom vlade Robertom Golobom odpravil v ilirskobistriški dom starejših občanov, minister za kohezijo in regionalni razvoj Aleksander Jevšek pa bo v Ilirski Bistrici odprl prenovljeno vodarno.

Minister za javno upravo Franc Props in državni sekretar Jure Trbič se bosta v ločenem delu programa v Cerknici sestala z načelnicami upravnih enot primorsko-notranjske regije ter obiskala Regijsko stičišče nevladnih organizacij Boreo.

Vladna ekipa se bo spet združila popoldne v Postojni. V podjetniškem inkubatorju Perspektiva namreč ob 16.30 načrtujejo srečanje z župani in predstavniki gospodarstva. Gospodarstvo primorsko-notranjske regije je sicer v letu 2024 poslovalo uspešno. Družbe iz regije so skoraj polovico prihodkov ustvarile na tujem trgu, medtem ko slovensko povprečje znaša 42 odstotkov. Kot so ob pregledu leta 2024 maja lani navedli v postojnski izpostavi Ajpesa, so družbe v regiji lani ustvarile dobrih 1,8 milijarde evrov prihodkov, kar je sicer dva odstotka manj kot leta 2023.

Največ prihodkov in hkrati odhodkov so zabeležile družbe iz predelovalnih dejavnosti, na občinski ravni pa družbe iz Občine Postojna. Na območju regije so leta 2024 zabeležili 1176 podjetij, ki so leto sklenila s skoraj 79 milijoni evrov neto čistega dobička, sicer pa je bila regija ena izmed sedmih v državi, kjer so družbe beležile padec dobička.

Povprečna mesečna bruto plača zaostaja

Med dejavnostmi je po ustvarjeni dodani vrednosti leta 2024 najbolj izstopalo področje predelovalnih dejavnosti z 274 milijoni evrov. Skupaj je bilo v družbah regije ustvarjenih 479 milijonov evrov neto dodane vrednosti. Neto dodana vrednost na zaposlenega je leta 2024 v regiji znašala 53.383 evrov, na ravni države pa 63.780 evrov.

Povprečna mesečna bruto plača na zaposlenega pri družbah v primorsko-notranjski regiji se je medtem v letu 2024 glede na leto 2023 zvišala za 105 evrov oziroma tri odstotke in je znašala 2068 evrov. Tako je regija za 13 odstotkov zaostala za republiškim povprečjem, ki je doseglo 2366 evrov.

Primorsko-notranjsko regijo sestavlja šest občin; poleg Postojne in Ilirske Bistrice so to še občine Pivka, Cerknica, Bloke in Loška dolina. V letu 2023 je bila po podatkih Statističnega urada RS to regija, ki prispeva najmanjši delež k celotnemu prebivalstvu Slovenije: zgolj 2,5 odstotka. Gostota naseljenosti je bila v regiji prav tako najnižja med vsemi od skupaj 12 statističnih regij v državi, saj je na kvadratnem kilometru živelo v povprečju 37 prebivalcev.

V letu 2023 je bila povprečna starost prebivalcev regije 44,6 leta, kar je za pol leta presegalo državno povprečje. Tudi sicer je primorsko-notranjska med štirimi regijami, v katerih je več kot 6 odstotkov prebivalcev dosegalo starost 80 let ali več.