Grehe prejšnjih občinskih vodstev bodo plačevali kar 15 let

ILIRSKA BISTRICA > Župan Ilirske Bistrice Gregor Kovačič je povedal, da je bila razprava o tem živahna, saj so svetniki predstavili različna dejstva. “Skozi razpravo se je nekako ugotovilo, da svetnice in svetniki iz prejšnjega sklica o tem očitno niso vedeli ničesar. To so mi potrdili že leta 2023, ko smo na občino prejeli sodbo in so ob mojem vprašanju o tem le odkimavali z glavo,” je povedal.

Občina Ilirska Bistrica bo dolg državi vračala v zneskih od 270.000 do 300.000 letno naslednjih 15 let oziroma do leta 2040. Denar za prvi obrok je že zagotovljen na posebni postavki v letošnjem proračunu.

Dolg je nastal, ker je občina leta 2010 pri prijavi na drugi javni razpis ministrstva za izobraževanje in šport za gradnjo širokopasovnega omrežja kršila zakon o javnem naročanju. Revizorji urada za nadzor proračuna so leta 2014 ugotovili, da so občine Sežana, Ilirska Bistrica in Hrpelje-Kozina, ki so nastopile kot konzorcij, gradbena dela oddale neposredno, brez izvedbe javnega razpisa. Občina Ilirska Bistrica mora denar vrniti po izreku sodbe Višjega sodišča v Ljubljani iz maja 2023. Od prve sodbe v zadevi, novembra 2016, do junija 2023 so zamudne obresti za občino Ilirska Bistrica narasle s 605.194 evrov na 1.712.249 evrov oziroma za več kot milijon evrov.

Kovačič obžaluje, da župani toženih občin v konzorciju po odkritju kršitve leta 2014 (takrat je bistriško občino vodil Emil Rojc) “žal niso izkoristili možnosti”, da bi se z državo poravnali za manjši znesek. To je medtem uspelo konzorciju sedmih dolenjskih občin z vodilno občino Mokronog - Trebelno, ki so se pogodile za plačilo zgolj 45 odstotkov dolga glavnice in odpis vseh zamudnih obresti.

Občine konzorcija Sežana, Ilirska Bistrica in Hrpelje-Kozina so po nekaj izmenjavah predlogov o višini finančne poravnave s pristojnim ministrstvom prvi predlog za poravnavo na državno odvetništvo podale šele konec septembra 2021. V tem času pa je bila že znana odločitev pravnomočne sodbe v podobnem primeru države proti Občini Ormož julija 2021, ki je konzorciju prleških občin dosodila tako plačilo glavnice kot vseh pripadajočih zamudnih obresti.

Občina Sežana mora po odločitvi sodišča državi vrniti 2,4 milijona evrov, ki jih bo prav tako vračala v letnih obrokih naslednjih 15 let. Sežanski svetniki so na izredni seji potrdili zastavno pogodbo, ki jo bo v prihodnjih dneh župan Andrej Sila podpisal z državo za zavarovanje terjatve.

V podobnih težavah so se znašle tudi občine Ormož, Sveti Tomaž in Središče ob Dravi, ki morajo zaradi nepravilnosti pri projektu za sofinanciranje gradnje odprtih širokopasovnih omrežij po sklepu višjega sodišča v Mariboru leta 2021 državi vrniti 2,9 milijona evrov. Tudi tem občinam je bilo odobreno plačilo v 15 oziroma desetih letnih obrokih, prvega so plačale lani marca. • sta