Filmsko potovanje med staroverskimi obrednimi mesti
Boris Čok, neumorni ljubiteljski zbiralec kraškega ljudskega izročila, je vse od leta 2021 z najtesnejšimi sodelavci, Ireno in Tomom Godničem ter Tomijem Špacapanom, intenzivno delal tudi na ustvarjanju dokumentarnega filma z naslovom Hrami, - svetost kraškega podzemlja. Ta je doživel premiero prejšnji teden v hotelu Maestoso v Lipici in privabil vrsto obiskovalcev, ki so jim blizu teme, povezane s staroverstvom.
Boris Čok s hčerko Dašo med pogovorom po projekciji
Foto: Biljana PavlovićLIPICA > “Pri zbiranju ljudskega izročila smo ugotovili, da je bilo na Krasu precej lahko dostopnih jam in pečin, ki so jih staroverci uporabljali za sveta obredna mesta. Iz tega razloga se je naša ekipa leta 2021 odločila, da posnamemo dokumentarni film, ki bi širši javnosti predstavil to premalo poznano tematiko. Zaradi zahtevnosti je ta projekt nastajal kar štiri leta,” je uvodoma dejal Boris Čok, zaradi neodložljivih obveznosti pa se premiere niso mogli udeležiti Irena Godnič (spremna beseda), Tomo Godnič (scenarist in snemalec) in Tomi Špacapan (tonski tehnik).
Med pisanjem druge knjige nastajal tudi dokumentarec
Čok je sicer leta 2012 izdal prvo knjigo na temo staroverstva na Krasu V siju mesečine, ki bo v kratkem doživela še tretji ponatis, leta 2024 pa je izdal drugo knjigo na to temo, ki nosi “dvojni” naslov V temi (ni) senc. Med pisanjem in zbiranjem gradiva za njegovo drugo knjigo pa je nastajal tudi dokumentarec Hrami. V njem nas ekipa popelje med številna obredna mesta na Krasu, Čok pa predstavi tudi nekatere obrede, ki so tamkaj potekali.
“Ta film smo naredili z namenom, da prikažemo naš kraški podzemni svet in kakšno pomembno vlogo je imel za prebivalstvo,” je po projekciji povedal Čok in dodal, da je bilo snemanje zahtevno zaradi odročnih lokacij. “Vse jame niso bile blizu ceste, parkirišča in smo opremo morali nositi sami, kdaj pa kdaj z njo tudi kaj preplezati.”
Kras skriva še veliko več tovrstnih zgodb
Niso pa še vseh posneli. Kot je omenil čok, so film tako sestavili, da lahko dodajajo nov material. V katere jame oziroma spodmole pa so se podali? V spodmol Triglavca, med Divačo in Lokvijo, kjer so potekali obredi za rodovitnost, v Triglouco v bližini Divaške jame, kjer so prerokovali vreme, Tuplo jamo, Podganjo jamo, ki je bila prej Poganja jama, na Perkovo pečino z Zlodejevim skednjem, Pliskovsko jamo, Japotsko jamo … Kot doda Čok, je teh jam na Krasu še veliko in z njimi tudi marsikatere še neodkrite zgodbe, povezane s staroverskim izročilom, ki čakajo na nove generacije, da jih odkrijejo. •