Dve plati 3. aprila 1926
Razbiti kamni, skriti v zelenju na vrhu griča nasproti tovarne Javor v Prestranku, niso navadni kamni. V sebi skrivajo zanimivo zgodovino, ki se je začela 3. aprila 1926, končala pa mnogo kasneje.
PRESTRANEK> Na kamne nas je opozoril Branko Grahor, predsednik Kulturno zgodovinskega društva Turn iz Ilirske Bistrice, ko smo iskali manjkajoče podatke o njihovi preteklosti, pa smo nekaj odgovorov najprej našli pri Ludviku Vadnalu iz Slavine. V Ilustrirane glasniku, ki ga hrani, so namreč 8. aprila 1926 poročali o roparskem napadu v Prestranku.
Rop?
V članku - danes ga hrani vodja Parka vojaške zgodovine v Pivki Janko Boštjančič - so o 3. aprilu 1926 zapisali, da je bila postaja Prestranek ena izmed najbolj prometnih “štacij” na progi Trst-Postojna. “Med 5.45 in 6.15 so vdrli v železniški upravni urad trije tolovaji, oboroženi z revolverji,” piše v časniku in nato še, da so deloma zakrinkani roparji odnesli 246.000 lir. Pet bežečih roparjev je zasledoval tudi železniški uradnik Ugo Del Fiume, a so ga roparji med begom ustrelili, zatem je pod kroglami padel stražnik Dominik Tempesta, preostala dvojica stražnikov pa je nato ubila Stanislava Molka iz Planine in Alojzija Vilharja iz Postojne.
Ali domoljubno dejanje?
Vera Brgoč, upokojena ravnateljica in učiteljica, pa je pojasnila, da to ni bil rop, temveč domoljubno dejanje. V knjigi, posvečeni vsem, ki so trpeli in umirali za slovenski jezik in narodne pravice v zasedeni Primorski, osvetljuje drugačno plat medalje. Po njenih besedah je bil Del Fiume eden izmed škvadristov, ki so jeseni leta 1922 zažgali čitalnico v Pivki. “Knjige so fašisti zmetali na trg pred hišo in jih zažgali, tajnik čitalnice, Rudi Završnik st., pa je moral piti ricinusovo olje. Njihovo razgrajanje pa se ni končalo, pretepali so vaščane, trgali slovenske javne napise, razbijali okna, streljali na slepo ali v zrak,” piše v knjigi o Žejevski Tigrovski trojki.
Takšna dejanja so v narodno zavednih Primorcih podžgala uporniški duh in željo po svobodi in samostojnosti. Brgočeva zato vztraja, da so uporniki napad na prestranško carinarnico načrtovali “z namenom, da bi pridobili orožje za delovanje tajne organizacije, imenovane tudi pivška organizacija. Ker pa okoliščine niso bile dovolj stvarno ocenjene, so terjale smrt pobudnika napada Vilharja in ilegalnega kurirja Molka, kar je boleče odjeknilo po vsej Pivki.” Navkljub številnim aretacijam in obsodbam v Trstu je tajna organizacija na Pivškem v letih 1926 in 1927 izvedla še najmanj sedem napadov na fašistične postaje in patrulje.
Spomenik fašistu
Tam, kjer bi torej moral stati slovenski spomenik, je zrasel italijanski. Leto dni po krvavem dogodku so vodji krajevne fašistične organizacije Del Fiumi postavili več kot štiri metre visok spomenik na štirikotnem podstavku, obdan z debelo verigo. “Spomenik je bil viden daleč naokoli in v propagandne namene predstavljen tudi na fašistični razglednici Prestranka. Italijani so ga izkoristili ne le v pietetne namene, ampak tudi za širjenje fašistične ideologije, izkazovanje moči režima in herojstva njegovih junakov. Zato so ob vsaki obletnici in ob večjih fašističnih praznikih ob spomeniku prirejali veličastne proslave, katerih so se morali v paradnih uniformah udeležiti vsi predstavniki civilne in vojaške oblasti,” opisuje Brgočeva.
Partizani so ga zminirali
Obelisk z napisom: “Cosi, o Italia, sanno difendere le tue frontiere (Tako, o Italija, znajo braniti tvoje meje)” so leta 1945 zminirali partizani. Do danes se je sled za njim skorajda izgubila, tudi zato, ker so vaščani iz njegovih okroglih delov izdelali valjar za gradnjo balinišča.
Se bo tega dogodka ob nedeljski obletnici kdo spomnil in ostanke osamljenega kamna pospravil? Spomenik ni bil vpisan kot kulturna dediščina, so nam pojasnili na novogoriški enoti Zavoda za varstvo kulturne dediščine. Edvard Bergoč, vodja postojnske območne enote društva Tigr, pa je dejal, da se bodo o tem dogodku pogovorili na sestanku.
LORI FERKO
