Boljši časi za bistriški Kindlerjev park
Bistriškemu parku, ki ga je v začetku 70. let zasnoval gozdarski tehnik Vilijem Kindler, po katerem park tudi nosi ime, se obetajo lepši časi. Bistriško turistično društvo je namreč ustanovilo hortikulturno sekcijo, ki bo skupaj z občino in ostalimi akterji poskrbela za ureditev parka.
ILIRSKA BISTRICA>Čeprav je iz Ilirske Bistrice do "narave" le nekaj minut hoje, so mnogi Bistričani zelo navezani na svoj park, ki pa je bil v zadnjem desetletju deležen le osnovnega vzdrževanja, sicer pa je čedalje bolj - zaradi gradbenih posegov vanj in starosti - izgubljal podobo, ki mu jo je dal njegov "avtor" Viljem Kindler.
Ideja in zamisel za ureditev parka v mestu sta se Viljemu Kindlerju porodili ob obisku vrtnarskih razstav v Hamburgu in na Dunaju. Dela se je lotil na zemljišču za odlaganje smeti in odpadkov in po 12 letih dela je nastal lep park, tedaj imenovan Park Nade Žagar. Park je ime po njegovem ustanovitelju Viljemu Kindlerju dobil šele leta 2000 z občinskim odlokom na pobudo bistriškega turističnega društva. Botanični park je v svoji biotski pestrosti izjemno bogat saj je bistriško turistično društvo ob svoji 110. obletnici leta 2008 izdalo knjižico, v kateri je zapisano, da je v parku posajenih 122 različnih vrst drevnin, od tega 88 iglastih in 34 listnatih. Kindler je ob robu parka dodatno uredil še vodne površine. Med drugim ribnik z otočkom, za katerega je zapisal, da je bila njegova ureditev najbolj naporna, saj je bila na tem mestu smrdljiva mlakuža, v katero se je prej stekala fekalna voda iz odprte mestne kanalizacije. Poleg tega so v parku uredili tudi štiri skalnjake, tisti v severnem delu parka obsega tudi kraški vodnjak, ki je bil prestavljen iz Lokve. Zaščitni znak parka pa so tudi mostički, lokvanji in obvodna vegetacija. Vilijem Kindler je bil sicer tudi starosta bistriškega hortikulturnega društva Vrtnica, ki je nastalo maja 1967. Po njegovi zaslugi je mesto dobilo in ohranilo več kot 12 hektarov parkov in zelenic.
Pobuda za ustanovitev hortikulturne sekcije je prišla iz civilne družbe in naletela na dober odziv pri bistriškem turističnem društvu in krajevni skupnosti. Člani obeh so se obnove parka želeli lotiti že pred časom, pripravljena sta bila že dva projekta, a na občini ni bilo posluha, je povedala ena izmed pobudnic za ustanovitev sekcije Dragica Jaksetič. Z ustanovitvijo hortikulturne sekcije so se tako njeni člani odločili, da bodo s prostovoljnim delom ter v sodelovanju s stroko, KS Ilirska Bistrica, Društvom za razvoj podeželja od Snežnika do Nanosa in občino začeli z urejevanjem parka.
Članice turističnega društva, dve študentki krajinske arhitekture, predstavniki krajevne skupnosti, vrtnar, nekdanji vzdrževalec parka in drugi, ki jim ni vseeno za park, so se dogovorili, da bodo predvidoma 19. marca pripravili prostovoljno čistilno akcijo v parku in povabili vse meščane, je pojasnila Jaksetičeva.
Tako z zavodom za kulturno dediščino že pripravljajo podlage za zavarovanje parka, s strokovnjakom arboristom pa se dogovarjajo o strokovnem pregledu drevnin in grmovnic. V strokovno presojo in dopolnitev bodo dali tudi obstoječa projekta. V parku naj bi spomladi prirejali tudi predavanja in delavnice, zamisli bodo predstavili javnosti.
Bistriška občina letos za ureditev parka namenja dobrih 81.000 evrov. Slabih 27.000 evrov naj bi pridobila iz programa Leader. Slabih 38.000 evrov načrtujejo za vzdrževanje parka, za ureditev klopi, zelenic in sprehajalnih poti. Denar za park je bil sicer v prejšnjih letih načrtovan pri bistriški KS, a se je občina letos odločila, da bo park vzdrževala sama. Tako letos načrtujejo tudi ureditev projektne dokumentacije za celotno ureditev zelenih površin v parku in začetek obnove parka v višini 16.408 evrov, so še pojasnili na občini.
TINA M. VALENČIČ