Bitka bistriških iniciativ: “Nismo zavajali z informacijami”

Srednja Primorska
, posodobljeno:

Kot so zapisali v Civilni iniciativi Snežnik, gre pri financiranju peticije v podporo nadaljevanju projekta umestitve vetrnic za nedopustno in nedostojno vmešavanje zasebnega kapitala v delo lokalne skupnosti. V iniciativi Za Ilirsko Bistrico pa trdijo, da so podpise zbirali domačini, ki jim je pomemben razvoj.

Vizualizacija vetrnih elektrarn nad Ilirsko Bistrico
Vizualizacija vetrnih elektrarn nad Ilirsko BistricoRazvojni center Planiranje d.o.o

ILIRSKA BISTRICA > “Zbiratelji peticije nismo nikogar zavajali z informacijami. Ko smo pobirali podpise, smo vsaki osebi posebej razložili, za kaj se gre,” je na obtožbe, da so bili podpisniki peticije v podporo umestitvi vetrnic nad Ilirsko Bistrico zavedeni, odgovoril vodja zbiranja podpisov Luka Butinar. Kot je še zapisal v odgovoru, ki smo ga prejeli po objavi včerajšnjega prispevka, so podpise prispevali tisti, ki si v občini ne želijo stagnacije, ampak razvoja.

Zatrdil je tudi, da si v iniciativi Za Ilirsko Bistrico predvsem prizadevajo, da se postopek sploh začne. Sestavni del postopka je namreč tudi študija terena, ki mu sledi okoljsko poročilo, iz katerega bi bilo razvidno, ali je teren na predvideni lokaciji sploh primeren za postavitev vetrnih elektrarn.

Luka Butinar

Civilna iniciativa Za Ilirsko Bistrico

“V primeru, da študija pokaže, da teren ni primeren, projekt pade in imamo črno na belem, da se tam vetrnic ne bo nikoli postavilo.”

“V primeru, da študija pokaže, da teren ni primeren, projekt pade in imamo črno na belem, da se tam vetrnic ne bo nikoli postavilo. Če pa se ugotovi, da je teren primeren, bomo občani Ilirske Bistrice ponovno izrazili svoje mnenje, ali si želimo vetrnic ali ne,” je še zapisal.

Na nas so se obrnili po pomoč

Mateja Aleksandra Kegel, sicer plačnica sponzorirane objave iniciative Za Ilirsko Bistrico, je v odgovoru zanikala obtožbe, da bi za plačano objavo stal investitor. Kot je zatrdila, so se nanjo obrnili lokalni prebivalci sami, ker so potrebovali pomoč v fazi zbiranja podpisov v podporo postopku.

“Ker imam sama izkušnje tudi na področju marketinga, sem jim priskočila na pomoč z nasveti, usmeritvami in tudi sponzoriranjem objav. Slednje se je na koncu izkazalo za nepotrebno,” nam je odgovorila in dodala, da spletna peticija ni bila ključna pri zbiranju podpisov, ampak je bilo ključno to, kar so uspeli sami domačini narediti na terenu v domačem kraju.

Povedala je še, da je zbiranje podpisov v podporo pričetku postopka potekalo pod taktirko domačinov. “Med njimi so bili tudi lastniki zemljišč, ki pa so se jim med zbiranjem podpisov pridružili tudi drugi podporniki,” je še razložila.

Pisal nam je tudi Vojko Tomšič, član iniciative Za Ilirsko Bistrico. Zapisal je, da javnost v resnici zavaja Civilna iniciativa Snežnik. Med drugim je navedel, da so s pomočjo TV Slovenija zavajali javnost s posnetki planinskega orla, ki naj bi bil zaradi vetrnic ogrožen, čeprav ne obstajajo nikakršni dokazi, da vetrne elektrarne planinskemu orlu škodujejo: “Ptičja direktiva varuje območja, kjer živi najmanj pet parov ogrožene vrste, pri nas živi le en par planinskega orla.” Dodal je še, da je civilna iniciativa Snežnik nasploh znana po tem, da nasprotuje vsemu.

Vetrnice so neracionalne

V CI Snežnik so sicer večkrat poudarili, da niso proti obnovljivim virom energije niti ne proti vetrnicam, moti pa jih način, kako se take projekte poskuša umeščati v okolje. So absolutno proti umeščanju vetrnic na okoliška hribovja, ker ta spadajo v varovana območja Nature, tudi zato, ker bi to predstavljalo trajno uničenje naravnega okolja.

Moti jih tudi, da država sploh nima določene mejne vrednosti nizkofrekvenčnega hrupa ter da je na zavarovanem območju, kjer naj bi postavili 250 metrov visoke vetrnice, tudi vodozbirno območje. Trdijo še, da je postavitev vetrnic neracionalna, ker je veter na tem območju nezanesljiv, saj piha neenakomerno, v sunkih, zaradi česar bi vetrnice delovale z največ 20 odstotki moči.