Bistriški ribiči ogorčeni: “Škoda na potoku je nepopravljiva”
“Zelo smo zaskrbljeni, ne le kot ribiči, ampak tudi kot domačini, ki opazujemo, kako se uničuje naravna krajina. Ne nasprotujemo urejanju brežin potokov, vendar ne na tak način,” je ob pogledu na opustošen del potoka Bistrica zgroženo opozoril gospodar Ribiške družine Bistrica Nejc Udovič. Koncesionar VGP Drava je brez soglasja Zavoda za ribištvo Slovenije posegel v strugo in začel z betoniranjem brežine. Dela so zdaj do pridobitve soglasja začasno ustavili.
ILIRSKA BISTRICA > Vodnogospodarsko podjetje (VGP) Drava Ptuj, koncesionar direkcije za vode, je konec marca začelo z urejanjem brežin potoka Bistrica v mestnem jedru ob blokovskem naselju v Prešernovi ulici. “V strugo so posegali z gradbenimi stroji, čeprav ne bi smeli. Izkopali so vse korenine dreves, ki so pomembna skrivališča za ribe. Da ne govorimo o malti, ki se steka po strugi,” sporne posege našteje gospodar Ribiške družine Bistrica Nejc Udovič. Izgled struge, ki so jo tudi za dva metra razširili, je povsem spremenjen, so zgroženi ribiči.
Betonski zid v vodi je nesprejemljiv
Povsem nesprejemljiv pa je zid, ki so ga ravno začeli graditi. Del zidu, ki je pod vodno gladino, po smernicah Zavoda za ribištvo ne bi smel biti zabetoniran, ampak grajen na način suhega zidu. “Pri vodotokih je pomembno, da voda prehaja v zemljo, saj se s tem filtrira in ohranja čistost, to pa je nujno, da se v njej ohranjajo življenjski pogoji za ribe in druge vodne organizme. Ko strugo enkrat zabetoniraš, voda odteče in življenja v njej ni več,” nujnost ohranjanja naravne oblike struge nazorno oriše ribogojec Damir Šircelj.
Nejc Udovič
gospodar Ribiške družine Bistrica
“Narejena je bila nepopravljiva škoda. Življenjski prostor ne samo rib, ampak vseh živih bitij v vodi je uničen.”
“Narejena je bila nepopravljiva škoda. Življenjski prostor ne samo rib, ampak vseh živih bitij v vodi je uničen,” je zgrožen Udovič. Kot je zatrdil, ribiške družine uradno o začetku del ni obvestil nihče. “Ko smo prišli in videli, kaj se dogaja, smo od izvajalca zahtevali, da dela nemudoma prekine, da lahko najprej opravimo izlov rib,” je orisal dogajanje. Ko so ribe premestili v sosednjo strugo, pa je izvajalec kljub opozorilom ribičev z deli nadaljeval, čeprav ni imel soglasja Zavoda za ribištvo.
“VGP Drava nas o tem posegu ni obvestilo in zaprosilo za smernice, kot bi po zakonu morali. Da se dela na vodotoku že izvajajo, nas je obvestila Ribiška družina Bistrica,” nam je potrdila Maša Panjan z Zavoda za ribištvo.
S posegom so ogrozili matično jato plemenk soške postrvi
Potok Bistrica je izjemno pomemben vodotok, saj v njem živi matična jata plemenk soške postrvi, ki ni le riba reke Soče, pač pa avtohtona ribja vrsta jadranskih rek, tudi reke Reke in njenih pritokov. “To je edini naš vodotok, ki ne presahne, je neokrnjen, obenem pa je tudi glavni vir pitne vode na Bistriškem. Voda v njem ima konstantno temperaturo. Za nas je nenadomestljiv,” poudarja ribogojec Damir Šircelj. V Ribiški družini Bistrica so ob tem spomnili, da je bila velika škoda na potoku storjena že ob urejanju spodnjega dela struge Bistrice pred tremi leti, ko so strugo z obeh strani bregov prav tako zabetonirali, s tem pa na tem delu uničili pogoje za ribji živelj.
Izvajalca so opozorili, da zid, kot je predviden po kulturno varstvenih smernicah, te pa sledijo izgledu zidu, ki so ga pred nekaj leti zgradili v spodnjem delu struge, za ribe ni ustrezen. “Ker gre v tem primeru za vodovarstven revir za plemenke soške postrvi, so taki posegi povsem nedopustni,” poudarja. Od izvajalca zato zahtevajo, da del zidu v vodnatem delu struge prilagodi tako, da bo ustrezen za ribe. “Če že je uporabljen beton, ta ne sme biti viden in mora biti poglobljen, tako da kamni štrlijo ven, da se lahko ustvarijo skrivališča za ribe. Kamni morajo biti nametani in neporavnani,” pojasnjuje.
Če bi projekt dobili pravočasno na vpogled, pa zidu v strugi sploh ne bi dovolili. “Menimo namreč, da tam zid ni potreben, saj gre za razlivno površino. Če je že nujen zaradi poplavne varnosti, bi ga morali postaviti na brežini, ne pa v vodi,” še dodaja.
Občina zahteva sonaravno urejanje struge
Koncesionarju VGP Drava je smernice pri urejanju obvodnega prostora v starem mestnem jedru v skladu z določili OPN posredovala tudi Občina Ilirska Bistrica. Te določajo, da morajo vse ureditve zagotoviti “sonaravno urejen odtočni režim”, pri čemer večji zemeljski posegi niso dovoljeni, odstranjena drevesa pa je treba nadomestiti z zasaditvijo starejših drevesnih vrst. “Vse to so že poznane smernice trajnostno sonaravnega urejanja strug in brežin, kjer se skuša zagotavljati kar se da največjo povezanost vodnega telesa vodotokov z obvodnim prostorom – torej možnost prehajanja vode iz struge v okoliške sedimente in obratno,” poudarja župan Gregor Kovačič.
Da potrebujejo soglasje, ugotovili naknadno
Na državni direkciji za vode na vprašanje, zakaj je izvajalec posegel v strugo brez ustreznega soglasja, odgovarjajo, da je “koncesionar s strani Zavoda za ribištvo Slovenije (ZZRS) pridobil soglasje za izvedbo predhodne etape ureditve, ki se navezuje na to lokacijo. Naknadno je bilo ugotovljeno, da je potrebno soglasje ZZRS posebej pridobiti tudi za omenjeni odsek, zato je Direkcija RS za vode začasno, do pridobitve soglasja, ustavila izvedbo del”. Soglasje zavoda pričakujejo v naslednjih dneh, izvedba del pa “bo v celoti prilagojena smernicam pristojnih mnenjedajalcev, med drugim tudi Zavoda za ribištvo,” so še zatrdili.
Direkcija je vzdrževalna dela na potoku Bistrica začela na pobudo lokalne skupnosti in stanovalcev Prešernove ulice potem, ko se je pozimi zaradi erozije brežine večje drevo podrlo na otroška igrala pred blokovskim naseljem. Vzdrževalna dela med drugim obsegajo sečnjo desetih dreves, ki jih bodo nadomestili z vrstami, ki so primernejše za strnjeno naselje. “Poseg predvideva tudi izvedbo protierozijskega zavarovanja bregov. To mora biti zaradi poseganja v območje varovane kulturne dediščine urejeno s kamnitimi zidovi, po vzoru ostalih ureditev na tem vodotoku,” še navajajo. Dela naj bi zaključili do sredine junija.
