Arhitekt Fatur, tretji Plečnikov diplomant
Plečnikovi učenci so skrivali zgledovanje po svojem učitelju, saj so bili takoj označeni za epigone. A vseeno so Plečnikovi vplivi nanje zelo jasni. “Najsi to priznajo, ali,” je dejal arhitekt Stojan Lipolt na četrtkovem pogovornem večeru Divača - mesto nad Reko.
DIVAČA> V dokaz je pokazal zgovorne fotografije. Enajsti pogovorni večer pa je posvetil mojstru Jožefu Plečniku (1872-1957) ob 140. obletnici njegovega rojstva.
Drago Mirošič, nekdanji slovenski veleposlanik v Pragi, je povedal, kako je uresničil idejo, da bi Plečniku postavili spomenik. Z veliko težavami in ob sodelovanju dr. Damjana Prelovška mu je slednjič uspelo leta 2006.
V dvournem predavanju je Stojan Lipolt predstavil tudi divaškega rojaka Dragotina Faturja (1895-1973). “Bil je tretji Plečnikov diplomant, njegov ljubljenec in zaupnik, ki je odpiral njegova pisma. Tik pred diplomo pa sta se razšla,” je povedal Lipolt.
Fatur je v začetku precej sledil Plečnikovim idejam, potem pa je šel v funkcionalizem. Znan je kot ustanovitelj in urednik revije Arhitekt, ustvarjal je predvsem na Jesenicah, kjer so po njegovih načrtih zrasli sokolski dom, župnijska cerkev in kavarna Novak ter v Ljubljani. Tu sta njegova Hranilni in posojilni dom ter vila Ušlakar na Mirju.
Zakaj ne po Plečniku...
Plečnikove vplive, ki jih avtorji sicer ne priznajo, je Lipolt pokazal z zgovornimi fotografijami. Zacherlova hiša na Dunaju (1905) na primer je v vrhnjem delu izredno podobna vrhu stolpnice Ljubljanske banke nasproti slovenskega parlamenta (1976), ki jo je zrisal arhitekt Edvard Ravnikar.
Lipolt je izpostavil tudi predsodek večine slovenskih arhitektov, da Plečnikovih neuresničenih načrtov danes ne smemo uresničiti. Najbolj znana sta načrta za slovenski parlament, tako imenovana katedrala svobode v stožčasti obliki, ki je bila na prvi slovenski znamki, in mesarski most. Slednji je bil nedavno zgrajen v povsem drugi obliki.
... če lahko Španci po Gaudiju?
Za oba projekta sta ohranjeni leseni maketi. Strokovna javnost pa večinoma meni, da bi težko uresničili Plečnikove zamisli, saj je avtor svoje načrte med gradnjo sproti spreminjal in dopolnjeval. “Če lahko Španci toliko let po smrti Antonija Gaudija še naprej gradijo njegovo Sagrado familijo v Barceloni, se sprašujem, zakaj bi bilo napačno graditi Plečnikov parlament,” je dejal Lipolt. In hudomušno dodal: “Naša država vsako leto izda 3500 gradbenih dovoljenj in mnoge črne gradnje legalizira, dva Plečnikova načrta pa ne moreta dobiti dovoljenja.”
Da bi Plečnikove načrte morali uresničiti, je prepričan tudi gost večera, ljubljanski arhitekt Janez Suhadolc. Obiskovalci so si ogledali nekaj njegovih izvirnih stolov, po katerih slovi. Spregovoril pa ni, ker je ocenil, da je bilo uvodno Lipoltovo predavanje predolgo. Organizatorji napovedujejo, da bodo skušali organizirati še en večer samo z njim.
TINO MAMIĆ
