Dobički Postojnske jame v nebo, koncesnina pa že 15 let enaka

POSTOJNA > Izlet v Postojnsko jamo, eno največjih naravnih znamenitosti pri nas, že vrsto let ni poceni. Štiričlanska družina z dvema šolobveznima otrokoma mora le za osnovno karto, ki vključuje vožnjo z vlakcem, odšteti več kot sto evrov. Dodatnih 50 evrov jo bo stalo, če si bo želela ogledati Predjamski grad.

Tudi zato ne preseneča, da Postojnska jama, ki jo v veliki večini obiskujejo tuji gosti, ustvarja rekordne dobičke. Toda večina teh je vsaj v zadnjih dveh letih končala v rokah Marjana Batagelja, večinskega lastnika podjetja Postojnska jama, ki ima koncesijo za njeno upravljanje:

- v letih 2023 in 2024 je tako podjetje Postojnska jama skupaj ustvarilo 84 milijonov evrov prihodkov od prodaje, pri tem pa imelo kar 28 milijonov evrov dobička. Ali drugače: na vsak evro prometa so v Postojnski jami zabeležili 33 centov plusa.

- v istem obdobju je podjetje Postojnska jama izplačalo kar za 22 milijonov evrov dividend.

- večino tega denarja, skoraj 17 milijonov evrov, je prejel Batagelj oziroma njegovo podjetje Batagel & Co., ki ima v lasti približno 75 odstotkov Postojnske jame. Preostalih 25,1 odstotka ima v rokah Občina Postojna, kar ji je prineslo dobrih pet milijonov evrov dividend.

Ker glavnino tega denarja prinašajo vstopnine, se postavlja vprašanje, ali so te vsaj za obiskovalce iz Slovenije previsoke. Še večja dilema je, zakaj upravljalec Postojnske jame ob rekordnih prilivih in dobičkih lokalni skupnosti plačuje relativno nizko koncesnino, ki ostaja na enaki ravni kot leta 2009.

Pred 14 leti, ko je upravljanje jame prevzel Batagelj, so morali obiskovalci za osnovno karto odšteti 22 evrov, danes pa njena cena znaša že 33 evrov, torej 50 odstotkov več.

“Tudi Krka ne niža cen, da bi imela manjši dobiček”

“Cenam posvečamo posebno pozornost, zato naše cene odražajo razmerje med ceno in kakovostjo. Tudi zato vsako leto rastemo na vseh področjih delovanja. Obiskovalci iz vsega sveta ocenjujejo naše cene kot zelo primerne glede na kakovost storitve, ki jo nudimo. Nemogoče pa je seveda, da bi bili popolnoma vsi zadovoljni,” na vprašanje o tem, ali so cene vstopnice previsoke, odgovarjajo v podjetju Postojnska jama, ki ga vodi Marjan Batagelj. “To zveni približno tako, kot da bi tovarna zdravil Krka d.d., naše najuspešnejše podjetje, nižala cene samo zato, da bi imela manjši dobiček in bi delničarji imeli manjše dividende, družba pa ne bi imela sredstev za razvoj,” so poudarili. Dodali so, da “se ceniki v Parku Postojnske jame spreminjajo glede na sezono in predvideno zasedenost kapacitet. Trenutno so v upadanju, načrtujemo tudi posebne akcije za (slovenske) družine,” so še pojasnili.

Toda podatki kažejo, da je število obiskovalcev Postojnske jame iz Slovenije močno upadlo. Še leta 2009, ko je z jamo upravljala družba Istrabenz Turizem, jo je obiskalo 78.000 prebivalcev Slovenije, lani le še približno 54.000. V teh 15 letih se je sicer skupno število ljudi, ki so obiskali zgolj jamo, skoraj podvojilo - s pol milijona na 900.000. Ti plačujejo tudi dražjo vstopnino. Pred 14 leti, ko je upravljanje jame prevzel Batagelj, so morali za osnovno karto odšteti 22 evrov, danes pa znaša že 33 evrov, torej 50 odstotkov več.

Postojnska jama je tovarna denarja

V tem času je Postojnska jama postala prava tovarna denarja. Batagelj ni le podražil vstopnine, ampak je uvedel več poslovnih sprememb. Med drugim so iz jame naredili celovit turistični park z novimi vsebinami in vlagali v infrastrukturo, hotel, marketing ... Toda večina dobičkov Postojnske jame, ki po epidemiji dosegajo rekordne ravni, konča pri Batagelju. Leta 2023 si je njegovo podjetje Batagel & Co. izplačalo za 7,5 milijona evrov dividend. Ta priliv je predstavljal veliko večino prihodkov Batageljevega podjetja, ki upravlja s 25 milijoni evrov premoženja.

V letu 2024 je podjetje Batagel & Co. iz Postojnske jame prejelo še za devet milijonov evrov dividend. Skupaj torej skoraj 17 milijonov evrov v dveh letih. Za kaj je Batagelj porabil milijone, ki jih je prejel iz Postojnske jame? Kot je razvidno iz bilanc, je večina šla za financiranje neobdavčenega črpanja denarja iz njegovega podjetja. Že lani smo razkrili, da je bil Batagelj eden od številnih podjetnikov, ki so konec leta 2022 izkoristili davčno darilo prejšnje vlade. Iz podjetja Batagel & Co. je potegnil kar za 21 milijonov evrov preteklih dobičkov, s tem pa prihranil dobrih pet milijonov evrov, ki bi jih izgubil, če bi se za izplačilo odločil po januarju 2023. Takrat je že začela veljati davčna reforma ministra za finance Klemna Boštjančiča, ki je takšno izplačevanje dobičkov obdavčila.

“Pri dividendah vedno prisluhnemo želji občine”

Denar za te manevre si je Batagelj izposodil od Postojnske jame, vrnil pa ga je z dividendami, ki jih je prejel iz tega podjetja. V podjetju Postojnska jama poudarjajo, da “dobiček družbe vedno odraža sposobnost, razvojno naravnanost in učinkovitost delovanja”.

“O izplačilu dividend odloča skupščina, ki jo sestavljata oba lastnika - Batagel & Co. in občina Postojna. Upravni odbor, ki je predlagatelj skupščinskih sklepov, vedno prisluhne želji občine Postojna, ki že v predhodnem letu vključi želeno višino dividende v občinski proračun,” so pojasnili. “S temi sredstvi lahko občina financira izgradnjo občinske infrastrukture, telovadnic, javnih dejavnosti ... S tem kažemo visoko stopnjo družbene odgovornosti, saj prihodki iz naslova vplačil Postojnske jame d.d. predstavljajo približno 13 odstotka proračuna občine Postojne. Mislim, da smo družba v Sloveniji, ki prispeva odstotkovno največ denarja v občinski proračun,” so poudarili v podjetju Postojnska jama.

A tu pridemo do naslednjega vprašanja: zakaj je ob rekordnih dobičkih koncesnina, ki jo plačuje podjetje, 15 let ostala na približno enaki ravni? Razlog za to se skriva v koncesijski pogodbi iz leta 2009, po kateri mora podjetje Postojnska jama občini Postojna, občini Pivka in državi plačevati koncesnino, ki predstavlja 30 odstotkov prihodkov, ustvarjenih od vstopnin za ogled naravnih vrednot in ostalih s tem povezanih dejavnosti.

Po tej pogodbi je koncesnina omejena navzgor, in sicer na tri milijone evrov. Od tega zneska se pred plačilom dodatno odštejejo še vse investicije, ki jih je bilo lani za dober milijon evrov. Občina Postojna in občina Pivka sta tako lani od Postojnske jame iz naslova koncesnine prejeli le slaba dva milijona evrov. Če te omejitve ne bi bilo, bi morala Postojnska jama po naših izračunih plačati skoraj pet milijonov evrov koncesnine, torej tri milijone evrov več. Za prav toliko bi se znižal tudi dobiček Postojnske jame. Ta bi sicer še vedno znašal visokih 12 milijonov evrov, ki bi ga lahko podjetje razdelilo obema lastnikoma.