120 let Mestne knjižnice Postojna: praznik branja, spomina in skupnosti

POSTOJNA > Sekretar na ministrstvu za kulturo mag. Marko Rusjan je v nagovoru poudaril pomen domačega knjižničnega sistema: “Da se lahko pogovarjamo o takšnem knjižničnem sistemu, ni samoumevno, saj je ta sistem po številnih državah precej slabši. Zasluga pa gre seveda vsem generacijam, ki so skrbele in še danes skrbijo, da stvari tako dobro potekajo,” je dejal ter direktorju knjižnice Urošu Mlinarju izročil spominsko priznanje ministrstva.

Prireditev sta z glasbenim vložkom popestrila Aljoša in Drago Mislej - Mef.

Foto: Matija Mavr

Spomin na začetnike in časi preizkušenj

“Knjižnica ni le prostor, kamor si pridemo izposoditi knjigo, pač pa tudi prostor, namenjen druženju, kot je v navadi že več desetletij. Je tudi odprto okno v svet, kamor se lahko zatečemo po znanje, idejo ali preprosto po trenutek miru,” je spomnil postojnski župan Igor Marentič, ki je občinstvu nanizal ključne mejnike: od ustanovitve leta 1905 in prvih prostorov, ki jih je uredil Franc Bizjak, do združitve čitalnice in knjižnice šest let pozneje. Med vojnami in italijansko okupacijo je knjižnica preživljala težke čase. Leta 1928 so jo pod pritiski razpustili, gradivo pa so morali skrivati. Po drugi svetovni vojni sta se hitro znova vzpostavili Ljudska in Študijska knjižnica, ki sta se leta 1957 združili v Mestno knjižnico Postojna. Po selitvah je ta leta 1967 dobila prostore v središču mesta, kjer prenovljena deluje še danes.

Razstave, ki pripovedujejo zgodbe

Jubilej so zaznamovali tudi z odprtjem dveh razstav. Ena je namenjena delom Predraga Žvaba, ki je s svojimi podobami močno zaznamoval kulturno zgodovino Postojne; druga, zbrana pod naslovom Tihe priče časa, obiskovalcem omogoča, da znova podoživijo 120-letno pot knjižnice.

Kljub digitalnemu času knjižnica ostaja živahna. V zadnjem letu so izposodili več kot 1800 knjižničnih gradiv, včlanjena je kar tretjina prebivalcev občine, članarina pa ostaja enkratni vpisni prispevek - rešitev, ki je navdušila tudi državnega sekretarja. Omrežje enot sega do Pivke in Prestranka, že več let pa do bralcev na terenu prihaja tudi bibliobus, ki skuša doseči najranljivejše skupine. “Knjižnica je tudi stičišče vseh generacij, ki obiskujejo te prostore. Srečujejo se različna mišljenja, ki tu dobijo priložnost za izražanje,” je poudarila ena od starejših obiskovalk. Mlajši obiskovalec pa je dodal misel, ki je v dvorani sprožila odobravanje: “Več ljudi bi moralo brati, tako bodo počeli manj neumnosti.”

Poklon prvi generaciji in glasbeni epilog

Slovesnost je imela tudi čustven vrhunec: direktor Uroš Mlinar je vnuku ustanovitelja Borutu Kraigherju in njegovima sestričnama simbolično izročil kopijo fotografije Kraigherjeve hiše iz leta 1927 - poklon začetniku, po katerem se je začela zgodba postojnske knjižnice. Za glasbeni zaključek sta poskrbela Drago Mislej Mef in njegov sin Aljoša, ki sta s kitarskim nastopom prireditvi dodala toplo piko na i. •