Žičnica samo skozi Staro pristanišče?
Projekt žičnice, ki je bil sprva zamišljen kot trajnostna povezava med Opčinami in mestnim središčem ter kot razbremenitev severne mestne vpadnice, je po odločitvi deželnega upravnega sodišča obtičal na mrtvi točki.
Prikaz poti žičnice čez del Starega pristanišča
Foto: Računalniški PrikazTrasa je bila namreč načrtovana skozi gozd Boved, ki je del omrežja Natura 2000, kjer gradnja objektov ni dovoljena. To je potrdilo tudi deželno upravno sodišče, ki je prve dni septembra objavilo razsodbo, s katero je zavrnilo kar dve okoljski oceni.
Medtem ko na občini še razmišljajo, ali se bodo na razsodbo pritožili, je župan Roberto Dipiazza odločil, da kljub pravnim zagatam projekt pelje naprej. Kako namerava obiti odločitev, ni znano nikomur, po neuradnih informacijah pa bi lahko župan svojo pozornost usmeril na Staro pristanišče. Traso za kabinsko žičnico bi tako postavil med parkiriščem Bovedo v Barkovljah in četrtim pomolom v mestu, povezavo s Krasom pa bi (za zdaj) opustil.
Industrijska dediščina
Pa je to sploh možno? Zdi se, da v tem primeru sploh ne bi bilo težko spremeniti projektne dokumentacije. Staro pristanišče bi namreč vključili v prvo fazo uresničevanja projekta kabinske žičnice. In za to fazo ne bi bilo treba spremeniti prostorskega akta. O spremembi prostorskega plana so sicer mestni svetniki letos poleti neuspešno razpravljali mesec in pol. Razpravo je nato prekinil narok na upravnem sodišču in čakanje na njegovo razsodbo, ki je prišla prve dni septembra. Po zavrnitvi dveh presoj vplivov na okolje sprememba prostorskega akta ni mogoča.
Če bi torej župan projekt prenesel v Staro pristanišče, bi se izognil ključni pravni oviri - prepovedi gradnje na območju Nature 2000. Ostal pa bi vezan na vse kulturnovarstvene omejitve, ki veljajo za arhitekturno zaščitena območja. Zavod za varstvo kulturne dediščine je sicer že pred časom zavrnil futuristično zasnovano postajo, ki jo je za Staro pristanišče zasnoval svetovno priznani arhitekt Massimiliano Fuksas. Občina je za njegov projekt plačala 130.000 evrov. Med smernicami so bila tudi navodila, kakšni morajo biti stebri za žičnico in tudi, kako ravnati v primeru arheoloških najdb. Čeprav je od takrat minilo več let, je pričakovati, da zavod svojih zahtev bistveno ne bi spreminjal.
Ta scenarij je za zdaj samo hipoteza. Kako bo tržaški župan dejansko poskušal uresničiti projekt žičnice, bo pokazal čas. •