Želijo si, da bi bilo vključevanje različnih samoumevno

TRST • Dokumentarec režiserja Diega Cenetiempa skozi intimno ozračje oriše pot nastanka in razvoja projekta AUTstanding, danes v prostor že dodobro vrasle inkluzivne prakse zaposlovanja. AUTstanding na Proseku, kjer lahko spijete okusno kavo, se posladkate z doma narejenimi slaščicami ali si privoščite okusno pico, je namreč primer dobre prakse inkluzivnega zaposlovanja. Konkretno zaposlovanja oseb z drugačnimi sposobnostmi, kot so tipične za večinsko populacijo. AUTstanding, zabavna izpeljanka iz angleške besede outstanding (izjemen), večinoma zaposluje osebe z avtizmom, niso pa seveda omejeni na diagnoze. Njihov namen je aktivno vključevanje nevrodrugačnih oseb v delovno okolje na način, kot ga te osebe zmorejo.

V projektu poleg vključenih oseb z nevrodrugačnostjo sodelujejo tudi edukatorji, ki so opora, ko je to potrebno. Kot je izrečeno enkrat v filmu, tovrsten sistem vzajemnega sodelovanja (lahko govorimo tudi o tovrstnem mentorstvu) pomaga, da zaposleni v projektu AUTstanding iz oseb, ki bi naj v miselnosti večine potrebovali “podporo” - kar je precej pokroviteljsko razmišljanje, a vendarle prisotno -, postanejo protagonisti lastne zgodbe.

Podpora predsednika Mattarelle

Dokumentarec sledi zaposlenim na Proseku (pokaže pa nam tudi lanskega oktobra odprto podružnico v Tržiču na ulici Amilcare Ponchielli) ter sami ideji o zasnovi projekta. Idejni (in praktični) vodji AUTstandinga sta delovna terapevta, vodja iniciative La melagrana, zakonca Lucia Bevilacqua in Salvatore Pilato, katerih trud je leta 2024 prepoznal tudi sam predsednik Italije Sergio Mattarella. A kot izpostavita, AUTstanding nista onadva, AUTstanding so mladi z različnimi izzivi, ki soustvarjajo prostor srečevanja na Proseku in v Tržiču. AUTstanding so izjemni mladi, ki so protagonisti lastnih življenj, ki osmišljajo svoje življenje in kreirajo lastno pot.

Prizor iz dokumentarca, ki skozi intimno ozračje oriše pot nastanka in razvoja projekta AUTstanding, danes v prostor že dodobro vrasle inkluzivne prakse zaposlovanja.

Foto: L Mio Posto Nel Mondo

Psihologinja Noemi Di Nardo v dokumentarcu izpostavi vlogo delovnega zadovoljstva, ki pomembno vpliva na samopodobo posameznika. In si želi, da “morda v prihodnosti ne bi bilo niti potrebno govoriti o inkluziji, saj bi bilo vključevanje različnih nekaj samoumevnega”.

Premiera je bila popolnoma zasedena, številni so ostali pred vrati kinematografa. Prireditve so se udeležili vsi zaposleni v obeh izpostavah projekta, v letih njegovega življenja je AUTstanding ponudil zaposlitev več kot 70 mladim.

Projekti, ki vzbujajo upanje

Ob zadnjem kadru je bilo videti marsikatero orošeno oko, med gledalci pa slišati tudi slovensko besedo. In če pomislimo, da je po nekaterih ocenah samo v regiji Furlaniji Julijski krajini okoli 12.000 oseb na avtističnem spektru, v širšem, čezmejnem prostoru regije, Slovenije in Hrvaške pa okoli 70.000, potem lahko tovrstni projekti vzbujajo občutek upanja.

V svetu, ki je obseden s tekom za dosežki in statusnimi simboli, je izziv tako za nevrodrugačne kot nevrotipične, kakršne koli oznake si že nadenemo, najti ravno to, kar izpostavlja naslov filma - svoje mesto v svetu. •