Za osmi pomol v Trstu ni več ovir
V drugi polovici minulega tedna je iz Rima prišla novica, da je vlada prižgala luč za gradnjo osmega pomola. Projektu so namenili malo manj kot 207 milijonov evrov iz državne blagajne, a skupna vrednost bo veliko višja. 109 milijonov je namreč že pred časom zagotovila nemška družba HHLA, ki je tudi pobudnica projekta.
TRST > Zadovoljen je izredni komisar pristaniške uprave Vittorio Torbianelli, ki se je ob tej priložnosti zahvalil vsem akterjem, ki verjamejo v strateško vlogo Trsta v italijanskem pristaniškem sistemu. Ob tem je Torbianelli tudi dejal, da je dodana vrednost Trsta v tem, da v njem zgledno sodelujeta javni in zasebni sektor.
Zdaj, ko je medministrski odbor za gospodarsko načrtovanje in trajnostni razvoj CIPESS pozitivno ocenil predlog o sofinanciranju enega največjih infrastrukturnih projektov v Trstu, na čelu katerega je podjetje Logistica Giuliana, ki jo obvladuje družba s hamburškim kapitalom HHLA PLT Italy (lastnica sosednje logistične platforme), bo pristaniška uprava objavila javno povabilo. Po prejetih ponudbah bodo izbrali izvajalca del, a v praksi ima predlagatelj projekta vedno prednost.
Nabrežje osmega pomola, ki ga bo predvidoma gradila furlanska družba ICOP, bo dolgo 860 in široko 100,5 metra, njegova površina naj bi znašala 88.600 kvadratnih metrov, morsko dno bo globoko 17 metrov.
Nemška časovnica gradnje
Nemška družba je ob novici, da je italijanska vlada odobrila sredstva za gradnjo infrastrukture, namignila novo časovnico. Po oceni nemških vlagateljev bi lahko osmi pomol zgradili leta 2029 ali 2030. Bolj previden je izredni komisar Torbianelli, ki je včeraj ob robu podpisa dogovora med pristaniško upravo in deželno vlado glede upravljanja valobrana pred Starim pristaniščem dejal, da bo potrebnih nekaj mesecev za oddajo javnega naročila. Nato bodo morali zbrati vso dokumentacijo za pridobitev gradbenega dovoljenja.
Za Torbianelllija je pozitivno, da je pristaniška uprava že pridobila prvo oceno vplivov na okolje, ki jo bodo v drugi fazi morali dopolniti z dodatno dokumentacijo pristojnih organov in služb. “Projekt gradnje nove škedenjske železniške postaje je dokaz, da je dovoljenja možno dobiti v relativno kratkem času,” je rekel Torbianelli, ki želi verjeti, da tudi v projektu gradnje osmega pomola ne bo zavlačevanj.
Državni denar v treh obrokih
Država bo 206,9 milijona evrov nakazala v treh obrokih: 55 milijonov letos, 93 v letu 2027 in 59 v letu 2028. Temu znesku je treba prišteti 109 milijonov evrov v okviru javno-zasebnega partnerstva zagotovila družba, ki je predlagala načrt, to je hamburška HHLA, ki bo nov pomol začela graditi z logistične platforme. 180 milijonov, ki bodo prišli iz sklada za okrevanje in odpornost, bodo namenili gradnji nove škedenjske postaje, ki bo stala tik za novim terminalom. Za uresničitev ambicioznih načrtov na tem območju bo predvidoma šlo približno 600 milijonov evrov, kapacitete tržaškega pristanišča pa se bodo pomembno povečale. Osmi pomol bo lahko letno računal na 1,6 milijona TEU (zabojniških enot), s čimer se bo povečala konkurenčnost v pomorski povezavi med Evropo in Azijo.
Nabrežje osmega pomola, ki ga bo predvidoma gradila furlanska družba ICOP, bo dolgo 860 in široko 100,5 metra, njegova površina naj bi znašala 88.600 kvadratnih metrov, morsko dno bo globoko 17 metrov.
Sanela Čoralič, Primorski dnevnik